Vlada v senci se je sestala na svoji drugi seji. Osrednja tema je bil proračun Republike Slovenije za leti 2027 in 2028, razvojna tema vlade v senci pa Obramba, varnost in odpornost.
Vlada v senci je med drugim obravnavala tudi davčno razbremenitev srednjega razreda. Alenka Bratušek je poudarila, da je poslanska skupina Svoboda vložila predlog zakona o spremembah dohodnine, saj je davčna razbremenitev srednjega razreda tisto, kar država in ljudje v tem trenutku potrebujejo. Po tem predlogu bi medicinska sestra prejela 750 EUR več na leto, učitelj 1.100 EUR, programer 1.500 EUR več in zdravnik 3.400 EUR več na leti (sprememba neto dohodka na letni ravni, konkretni prihranek je odvisen od konkretne letne plače konkretnega zaposlenega). Alenka Bratušek je na vlado in koalicijo naslovila tudi jasen poziv, da pri tem zakonu sedemo za skupno mizo, pogledamo, kaj je treba urediti z amandmaji, in skupaj dosežemo soglasje za razbremenitev srednjega razreda.
Vlada v senci je zaradi zaostrenih mednarodnih razmer in pred začetkom kurilne sezone sprejela sklepe za zaščito energetsko revnih gospodinjstev v obdobju rasti cen energentov.
Jure Leben je izpostavil, da je aktualna vlada povsem ignorirala ukrepe za pomoč socialno najšibkejšim kar predstavlja približno 59.000 gospodinjstev. Analize strokovnega sveta za energetiko Vlade v senci pa kažejo, da bi lahko rast cen energentov v času kurilne sezone prizadela bistveno širši krog ljudi. Zato Vlada v senci predlaga dva ločena ukrepa. Prvi je dvostopenjski zimski energetski dodatek, ki bi ga uvedli že v prvi polovici oktobra. Drugi je energetsko predplačilo za nakup kurilnega olja, peletov in drv za gospodinjstva z visokimi stroški ogrevanja, ki bi ga uvedli v novembru, za predvdioma 15.000 gospodinjstev, ki se ogrevajo na olje, pelete ali drva. Cilj obeh ukrepov je pomoč razširiti predvsem na gospodinjstva, ki jih bodo višje cene energentov močno prizadele, vendar danes niso zajeta v obstoječe ukrepe pomoči.
Vlada v senci ugotavlja, da vlada še ni pristopila k reševanju posledic letošnje suše in po javno dostopnih podatkih še ni sprejet poseben program neposredne finančne pomoči za škodo zaradi suše 2026 z določenim obsegom sredstev in rokom izplačil. Zato Vlada v senci poziva pristojna ministrstva, da izvede vse aktivnosti za čimprejšnje izplačilo prizadetim.
Poročevalec dr. Branko Lobnikar je predstavil zaključke strokovnega sveta za notranje zadeve, pravosodje in javno upravo. Zakon o SKOK ruši sistemsko ureditev pregona kaznivih dejanj ter vanjo vnaša zmedo in pravno negotovost. Sprejet je bil v nasprotju s stališči pravosodja in pravne stroke. Ob tem Vlada v senci ugotavlja, da sedanja ureditev kazenskega postopka ne zagotavlja dovolj učinkovitega pregona najzahtevnejših oblik kriminala in da uspešnega, učinkovitega in pravno vzdržnega pregona najtežjih korupcijskih kaznivih dejanj ni mogoče doseči z reorganizacijo organov, dokler kazenski postopek ureja zastarel in neusklajen Zakon o kazenskem postopku iz leta 1994.
Dr. Robert Golob je zato predlagal pripravo jasnih usmeritev za odločen boj proti korupciji. Opozoril je na razkorak med tem, kar je aktualna oblast na tem področju obljubljala, in njenimi dejanji. Vlada v senci bo zato pripravila boljšo alternativo, med drugim tudi predloge sprememb Kazenskega zakonika na področju boja proti korupciji. Rešitve želimo oblikovati v široki razpravi in v sodelovanju s pravno stroko.
Glede napovedane šolske reforme Vlada v senci ugotavlja, da minister Rončević še naprej gradi na izključevanju, kar se kaže tudi v sestavi strateškega sveta za pripravo šolske reforme. Ocenjujemo, da je treba vsako resno nadgradnjo šolskega sistema graditi na strokovno podprtih izhodiščih in v sodelovanju s strokovno javnostjo. Zato ministra Rončevića pozivamo, naj zaradi zaščite šolskega sistema pred njegovo razgradnjo opusti nedomišljene in populistične ideje, preneha izključevati strokovno javnost ter pripravi strokovno podprta izhodišča in jih posreduje v široko javno razpravo.
Matej Grah je izpostavil, da Vlada v senci napovedano reformo javnega sektorja in prisilne premestitve 50.000 zaposlenih razume predvsem kot ustrahovanje javnih uslužbencev. Napovedi vlade so polne nasprotujočih si sporočil. Zato se upravičeno postavlja vprašanje: ali želi vlada javni sektor izboljšati ali ga želi privatizirati? Ko govorimo o javnem sektorju, v skoraj 80 odstotkih govorimo o ljudeh, ki delajo v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju ter drugih ključnih javnih službah. Resna reforma se začne pri nalogah, nadaljuje pri procesih in organizaciji dela, šele na koncu pa pridemo do kadrovskih potreb.
Robert Golob je izpostavil, da je njegova vlada ves mandat poslušala opozorila o pomanjkanju zaposlenih, predvsem v šolstvu, zdravstvu in drugih ključnih javnih sistemih. Zato so napovedi aktualne vlade o prisilnih premestitvah zaposlenih nepremišljene in zaskrbljujoče. »Sramotno je, da ljudje, ki danes vodijo državo, tako lahkotno govorijo o zaposlenih, od katerih so odvisni oskrba starejših, delovanje vojske in policije ter kakovost javnega šolstva in javnega zdravstva. Vsi se strinjamo, da Slovenija potrebuje debirokratizacijo. Za to ne potrebujemo referenduma. Potrebujemo pa jasno strategijo: zmanjševanje birokracije tam, kjer je je preveč, in povečanje števila zaposlenih tam, kjer ljudi kronično primanjkuje,« je dejal dr. Golob.
Vlada v senci se je strinjala, da ustanovitev demografskega sklada prihaja vsaj 30 let prepozno. Zato Vlada v senci nasprotuje temu, da bi se lastništvo podjetij iz Republike Slovenije preneslo na drugo pravno osebo, saj bi država s tem trajno izgubila neposredno lastništvo nad premoženjem, ki ga danes še ima. Brez dodatnih novih virov, ki v predlogu niso predvideni, ustanovitev takšnega sklada nima smisla. Z viri, ki so trenutno predvideni, sklad ne bi zagotovil niti 20 odstotkov sredstev, potrebnih za predvideni transfer v pokojninsko blagajno.
Vlada v senci ocenjuje, da aktualna vlada s spremembami Zakona o štipendiranju in podzakonskih aktov nadaljuje pohod v smeri privatizacije šolstva. Spremembe gredo v korist predvsem različnim organizatorjem tekmovanj, ki lahko staršem zaračunavajo udeležbo otrok na tekmovanjih, dosežki na teh tekmovanjih pa se nato upoštevajo tudi med kriteriji za pridobitev štipendije. Zato se moramo vprašati, ali bodo štipendije še naprej dostopne vsem pod enakimi pogoji in namenjene spodbujanju najboljšega znanja, ki ga premore Slovenija, ali pa bodo imeli prednost tisti, ki si lahko privoščijo plačevanje udeležbe na tekmovanjih. Vlada v senci zato zagovarja stališče, da dostop do štipendij ne sme biti odvisen od finančnih zmožnosti staršev.
Glede prihajajočih referendumih je dr. Golob izpostavil predvsem referendum proti politični policiji: »Noben politik ne bi smel imeti neomejene pravice posegati v zasebnost državljank in državljanov. Namen parlamentarnih preiskav je bil ugotavljanje politične odgovornosti, ne pa preiskovanje ljudi zaradi njihovih stališč ali nestrinjanja z oblastjo. Danes poslušamo napovedi, da bodo preiskovali tudi tiste, ki se ne strinjajo z njihovimi pogledi in politiko. To je meja, ki je politika ne sme prestopiti. Vlada, ki sem jo vodil, se je morebitnih zlorab zavedala, zato smo spremenili zakonodajo in posameznikom zagotovili dodatne varovalke pred političnimi posegi v njihovo zasebnost. Sedanja koalicija želi te varovalke odpraviti. Zato je nedelja, 11. oktober, pomemben. Če referendum ne uspe, bodo ljudje ostali brez zaščite, ki smo jo vzpostavili prav zato, da politika ne bi mogla nekaznovano posegati v njihovo zasebnost. Skrajni čas je, da temu postavimo jasno mejo.«
Osrednja točki Vlade v senci sta bili rebalans proračuna RS za leto 2026 in proračun RS za leti 2027 in 2028.
Dr. Robert Golob je izpostavil, da se prav v proračunu najbolj jasno pokaže prava programska vsebina vlade: »In tukaj so prioritete jasne: bistveno več denarja namenjajo za orožje, medtem ko njihove velike obljube o razvoju, razbremenitvi ljudi, pomoči mladim in družinam ostajajo predvsem obljube. Danes od teh obljub ni ne duha ne sluha. Leta 2028 bo za orožje namenjenih 800 milijonov eurov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu v letu 2026, ki ga je sprejela naša vlada. To je edina programska vsebina, ki so jo v celoti izpolnili. Zato je čas, da vlada ljudem jasno pove: katero orožje namerava kupovati, od koga ga bo kupovala, katero premoženje bomo morali prodati, da bomo lahko kupovali orožje v tujini.«
Klemen Boštjančič je uvodoma izpostavil, da so imeli poslanci samo en dan za pregled proračunskih dokumentov, zato je ta sklop sklepov naš prvi odziv. To ni in tudi ne želi biti končna ocena. Gradiva moramo po posameznih resorjih in politikah še natančneje preučiti.
Nesporno pa je nekaj: vlada je štiri mesece napovedovala ukrepe, danes pa v gradivih še vedno ni jasnega nabora ukrepov, njihovega seznama in fiskalnih učinkov po posameznih letih. Najbolj izstopajo plače. Stroški dela so za 1,2 odstotka višji kot v že sprejetem proračunu za isto leto, pri čemer vlada sama ocenjuje, da razlika znašala približno 95 milijonov evrov. Zato se že po prvem pregledu postavlja zelo preprosto vprašanje: kje so ukrepi, ki jih je vlada napovedovala štiri mesece, in kakšni bodo njihovi dejanski finančni učinki?
Glede rebalansa je poudaril, da je le ta bil sprejet ob najvišji gospodarski rasti v Evropski uniji in ob rekordnih prihodkih, pa vendar z višjim primanjkljajem kot prej, z 2,4% na 2,9% BDP.
Alenka Bratušek je v razpravi poudarila, da rebalans aktualno vlado najmanj trikrat postavlja na laž.
Prvič, glede gospodarske slike, ki so jo ustvarjali ob prevzemu oblasti po naši vladi. Slovenija je v drugem četrtletju dosegla najvišjo gospodarsko rast v Evropski uniji, tudi napovedi pa kažejo, da smo večino stvari naredili prav in dobro.
Drugič, glede domnevnih lukenj po ministrstvih. Poslušali smo skoraj licitacijo ministrov, kdo je podedoval večjo luknjo. Rebalans zdaj pokaže, kakšno je dejansko stanje.
In tretjič, pri boju proti korupciji. Še pred nekaj meseci so imeli polna usta boja proti korupciji, danes pa povečujejo vrednosti projektov. Zato bomo zelo natančno pogledali, pri katerih projektih se vrednosti povečujejo, za koliko in zakaj.
Ob tem ostaja ključno vprašanje javnih financ. Zakonsko določenih odhodkov brez sprememb zakonodaje ni mogoče preprosto zmanjšati. Ali torej gledamo prvi korak k nekakšnemu tihemu ZUJF-u? Lahko pričakujemo še dodatne ukrepe in posege v pravice ljudi?
Posebej zgovorne so številke pri upokojencih. Iz njih izhaja, da so vsakemu upokojencu vzeli približno 300 evrov. Hkrati se vlada hvali, da ima zagotovljen denar za izplačilo zakonskih obveznosti. Toda to niso bombončki. Izpolnjevanje zakonskih obveznosti je dolžnost vsake vlade.
Žalostno je predvsem, da niso izpolnili svoje obljube in upokojencem zagotovili 500 evrov božičnice. Po tem, kar danes vidimo v številkah, v treh letih svoje vlade za upokojence ne bodo naredili nič od tega, kar so obljubljali.
Tudi iz nastopov predstavnikov vlade ne veje pretiran optimizem. Videti je, da se tudi sami zavedajo, kako težko bodo zastavljene številke uresničili.
V razpravi je bilo opozorjeno tudi na zmanjševanje integralnih sredstev na treh resorjih. Zato se ponovno postavlja vprašanje, ali se za proračunskimi številkami skriva nekakšen tihi ZUJF, ki se v prvi fazi kaže kot pomanjkanje sredstev po posameznih resorjih, pozneje pa mu bodo sledili dodatni varčevalni ukrepi.
Ob tem Vlada v senci še posebej opozarja, da je v Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) zapisana obvezna rast vlaganj v znanost, zdaj pa aktualna vlada spreminja zakon, da bi to rast upočasnila. Leta 2025 je bila novela, ki je določila to dinamiko, v državnem zboru sprejeta soglasno. Aktualna vlada zakon spreminja tako, da ji v prihodnjih dveh letih za znanost ne bo treba zagotoviti toliko sredstev, kot jih določa sedanja zakonska dinamika. In potem se bodo čudili, zakaj imamo nižjo gospodarsko rast.
Vlada v senci je na svoji drugi seji obravnavala razvojno temo »Obramba, varnost in odpornost«. Matej Grah je v svojih predstavitvi izpostavil cilje vlade dr. Roberta Goloba, ki je postavila okvir obrambe, varnosti in odpornosti. Na aktualno vlado pa naslovila poziv, da naj nadaljuje krepitev in utrjevanje odpornosti države ter upošteva strokovni dokument medresorske delovne skupine, ki je določila sedem lokacij bolnišnic za dvojno rabo. V skupini so sodelovali strokovnjaki, zdravniki in medicinsko osebje.
