V Svobodi predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2026 ne bomo podprli. Vlada je ob rekordni gospodarski rasti in skoraj milijardi evrov dodatnih prihodkov dobila izjemno ugodne pogoje za upravljanje javnih financ. Namesto da bi jih izkoristila za zmanjšanje primanjkljaja, krepitev zdravstva in pripravo države na prihodnja leta, povečuje porabo, posega v namenske sklade in skoraj 300 milijonov dodatnih evrov namenja obrambnim izdatkom.
V Svobodi predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2026 ne bomo podprli.
Predlog rebalansa prihodke zvišuje na 16,5 milijarde evrov, odhodke pa na 18,8 milijarde. Primanjkljaj bo kljub višjim prihodkom znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Daleč največ dodatnih sredstev med ministrstvi prejema Ministrstvo za obrambo – 296 milijonov evrov.
Kot je v predstavitvi stališča Poslanske skupine Svoboda poudaril Klemen Boštjančič, je zato treba pogledati dlje od naslovnih številk: »Kljub najvišji rasti v Evropski uniji, kljub skoraj milijardo evrov višjim prihodkom bo primanjkljaj letos višji kot lani, z 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda na 2,9 odstotka. To je približno pol milijarde evrov več kot v letu 2025. In naj ponovim, ker si to zasluži: v letu z najvišjo rastjo v Evropski uniji in z rekordnimi prihodki načrtujete višji primanjkljaj kot lani.«
»Kljub najvišji rasti v Evropski uniji, kljub skoraj milijardo evrov višjim prihodkom bo primanjkljaj letos višji kot lani, z 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda na 2,9 odstotka. To je približno pol milijarde evrov več kot v letu 2025. In naj ponovim, ker si to zasluži: v letu z najvišjo rastjo v Evropski uniji in z rekordnimi prihodki načrtujete višji primanjkljaj kot lani.«
Gospodarska rast je nastala pred nastopom Janševe vlade
Izhodišče rebalansa je bistveno boljša gospodarska slika, kot jo je ob prevzemu oblasti predstavljala sedanja koalicija. Slovenija je v drugem četrtletju leta 2026 dosegla 5-odstotno medletno gospodarsko rast, najvišjo v EU. Pomembno je tudi, kdaj je ta rast nastala: v obdobju, ko sedanja vlada še ni vodila države.
Alenka Bratušek je zato opozorila, da rebalans postavlja pod vprašaj pripoved o domnevno katastrofalnem stanju, ki naj bi ga nova vlada podedovala: »Če je petodstotna gospodarska rast krč, potem naj ta krč kar traja. Očitno so bili pogoji dela tako dobri, da je gospodarstvo lahko ustvarilo najvišjo gospodarsko rast v Evropi v drugem četrtletju. Zakaj? Prvi razlog so tuje investicije, predvsem na področju farmacije in avtomobilske industrije. Drugi razlog je višja domača potrošnja. To je posledica višjih plač, dviga minimalne plače in tudi izplačila božičnice. In tretje so investicije, ki se zaključujejo, a so se morale tudi začeti – in začele so se pod prejšnjo vlado.«
»Če je petodstotna gospodarska rast krč, potem naj ta krč kar traja. Očitno so bili pogoji dela tako dobri, da je gospodarstvo lahko ustvarilo najvišjo gospodarsko rast v Evropi v drugem četrtletju. Zakaj? Prvi razlog so tuje investicije, predvsem na področju farmacije in avtomobilske industrije. Drugi razlog je višja domača potrošnja. To je posledica višjih plač, dviga minimalne plače in tudi izplačila božičnice. In tretje so investicije, ki se zaključujejo, a so se morale tudi začeti – in začele so se pod prejšnjo vlado.«
Podatki kažejo, da je bila rast široko osnovana. Krepili so se domača potrošnja, izvoz in investicije, bruto investicije v osnovna sredstva pa so bile v drugem četrtletju medletno višje za 13,2 odstotka. Pomemben del državnih investicij je bil povezan tudi z zaključevanjem projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Toda Janševa vlada je dobila še nekaj drugega: skoraj milijardo evrov višje načrtovane prihodke. Prav ta dodatni fiskalni prostor je po besedah Andreja Klemenca temelj rebalansa.
»Ta milijarda je temelj tega rebalansa. Razmere v javnih financah niso bile in niso katastrofalne, kot koalicija razlaga že nekaj mesecev. Prav nasprotno, so bistveno boljše od tistih, ki so bile prikazane ob primopredaji poslov. Na razpolago je torej milijarda več od planiranih.«
»Ta milijarda je temelj tega rebalansa. Razmere v javnih financah niso bile in niso katastrofalne, kot koalicija razlaga že nekaj mesecev. Prav nasprotno, so bistveno boljše od tistih, ki so bile prikazane ob primopredaji poslov. Na razpolago je torej milijarda več od planiranih.«
Vlada bi lahko del dodatnih prihodkov namenila obveznostim države, del pa zmanjšanju primanjkljaja. Odločila se je drugače.
»Tokratne priložnosti, da bi vlada zmanjšala primanjkljaj, ne bo izkoristila. Nasprotno, zvišala ga bo za sto milijonov,« je poudaril Klemenc. Po njegovi oceni rebalans zato ni odgovor na krizo javnih financ, ampak predvsem odločitev, da se dodatni prihodki porabijo.
176 milijonov jemljejo upokojencem in dajejo za orožje
Kljub večmesečnim opozorilom sedanje oblasti o nujnosti konsolidacije javnih financ v predlogu rebalansa ni konkretnih sistemskih ukrepov za njeno doseganje.
»V njem ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene same racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo,« je opozoril Boštjančič.
»V njem ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene same racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo,«
Namesto s strukturnimi ukrepi se del proračunske konstrukcije po opozorilih Svobode zapira z uporabo sredstev različnih namenskih skladov. Posebej problematičen je poseg v demografski sklad, rezervo, namenjeno financiranju pokojnin prihodnjih generacij: »Rebalans znižuje transfer v pokojninsko blagajno za 214 milijonov in pol, nadomesti ga s 176 milijoni iz sklada, za katerega se vrsto let steka 10 odstotkov kupnin od državnega premoženja z zakonskim namenom financiranja pokojnin prihodnjih generacij. Stanje tega sklada je 176,8 milijona. Govorimo torej o izpraznitvi do zadnjega evra.«
V Svobodi ne nasprotujemo uporabi sredstev namenskih skladov za namene, zaradi katerih so bili ustanovljeni. Nasprotujemo pa temu, da se z njimi zgolj računovodsko zapira tekoči proračun.
V Svobodi ne nasprotujemo uporabi sredstev namenskih skladov za namene, zaradi katerih so bili ustanovljeni. Nasprotujemo pa temu, da se z njimi zgolj računovodsko zapira tekoči proračun.
Problem takšnega pristopa je preprost: isti denar je mogoče porabiti samo enkrat. Če se enkratni viri porabijo letos, jih pri pripravi proračuna za prihodnje leto ne bo več.
Manj gre za zdravstvo
Posebej zaskrbljujoč je odnos Janševega rebalansa do financiranja zdravstva. Veljavna ureditev za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije predvideva do 520 milijonov evrov sredstev, rebalans pa jih predvideva 420 milijonov.
Gre za sredstva, povezana tudi z bolnišničnimi zdravili, presejalnimi programi, transplantacijami, dializami, cepivi in nujno medicinsko pomočjo.
Boštjančič je opozoril, da vlada nastalo razliko rešuje z namero po spremembi zakonske obveznosti: »Vrstni red je obrnjen. Namesto da bi se proračun prilagodil zakonu, se zakon prilagaja proračunu. In to po naši oceni ni zgolj zdravstveno vprašanje, to je vprašanje razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo.«
Tudi Alenka Bratušek je opozorila na protislovje med napovedmi sedanje koalicije in dejanskimi številkami rebalansa: »Na področju zdravstva ste napovedali, da ste dobili 200-milijonsko luknjo. Zdaj ste na teh 200 milijonov vi dodali še sto. Se pravi, po vaši logiki je 300 milijonov luknje zdaj na področju zdravstva. In ne vem, kako boste s temi 300 milijoni manj skrajšali čakalne vrste.«
»Na področju zdravstva ste napovedali, da ste dobili 200-milijonsko luknjo. Zdaj ste na teh 200 milijonov vi dodali še sto. Se pravi, po vaši logiki je 300 milijonov luknje zdaj na področju zdravstva. In ne vem, kako boste s temi 300 milijoni manj skrajšali čakalne vrste.«
Skoraj 300 milijonov dodatno za obrambo, a brez jasnega načrta
Največji zmagovalec rebalansa je obrambni resor oziroma orožje. Ministrstvo za obrambo prejema dodatnih 296 milijonov evrov, s čimer naj bi skupni obrambni izdatki dosegli 2,03 odstotka BDP.
V Svobodi obrambnim zavezam Slovenije ne nasprotujemo. Tudi v prejšnji vladi smo izdatke za ta namen zvišali. Ključno vprašanje pa je, kako bo skoraj 300 milijonov dodatnega denarja porabljenega in zakaj mora biti porabljen prav v zadnjih mesecih leta.
V Svobodi obrambnim zavezam Slovenije ne nasprotujemo.
»Kljub večkratnim pozivom opozicijskih poslancev do danes nismo dobili niti seznama nabav, niti šifer projektov, niti faz javnega naročanja, niti dinamike plačil do konca leta. Vlada od Državnega zbora zahteva 300 milijonov evrov in ne pove, zakaj. Nabava, pri kateri je edini cilj, da se sredstva do konca leta porabijo in ki teče pod časovnim pritiskom treh mesecev, ne more biti niti učinkovita niti racionalna. Pod časovnim pritiskom se ne pogajaš o ceni, pogajaš se o roku dobave,« je opozoril Boštjančič.
Borut Sajovic, nekdanji minister za obrambo, je ob tem poudaril, da vprašanje ni, ali mora Slovenija vlagati v svojo varnost, ampak kako ta sredstva uporabiti tako, da bo od njih imela čim več tudi družba: »Varnost v Sloveniji ni leva, ni desna, je ena naša, samo ena naša slovenska. Krepiti jo moramo široko. Ne gre samo za obrambo, ne gre samo za nakupe tehnike. Z enako vnemo je treba krepiti celoten sistem, tudi civilno obrambo. Če Italija upravičeno razmišlja, da bo most na Sicilijo obrambni izdatek, imamo o avtocestah in železnicah pravico in dolžnost razmišljati tudi v Sloveniji.«
»Varnost v Sloveniji ni leva, ni desna, je ena naša, samo ena naša slovenska. Krepiti jo moramo široko. Ne gre samo za obrambo, ne gre samo za nakupe tehnike. Z enako vnemo je treba krepiti celoten sistem, tudi civilno obrambo. Če Italija upravičeno razmišlja, da bo most na Sicilijo obrambni izdatek, imamo o avtocestah in železnicah pravico in dolžnost razmišljati tudi v Sloveniji.«
Prav tu je bistvena razlika v pristopu. Dodatna sredstva za varnost je mogoče vlagati tudi v infrastrukturo dvojne rabe, kibernetsko varnost, civilno pripravljenost, raziskave in razvoj ter druge projekte, ki hkrati povečujejo odpornost države in prinašajo neposredno korist ljudem.
Namesto tega vlada v zadnjih mesecih leta močno povečuje sredstva za obrambne izdatke, ne da bi poslancem in javnosti jasno predstavila, kaj bo za ta denar dobila Slovenija.
