Navedbe ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja o finančnem primanjkljaju na ministrstvu, ki ga vodi, so netočne. Kažejo bodisi na namerno zavajanje, na popolno nerazumevanje delovanja proračuna ali na oboje. »Kmetijstvo je zahteven resor – kdor ga ne obvlada, naj odstopi,« se je odzvala nekdanja ministrica Mateja Čalušić.
Vsa sredstva na Ministrstvu za kmetijstvo v minulem mandatu so bila porabljena zakonito, transparentno in v dobro slovenskih kmetice in kmeta. Vsak, ki se ukvarja s kmetijstvom ve, da je to dejavnost, podvržena hitrim in nepredvidljivim spremembam. Suša, naravne nesreče, bolezni in drugi dejavniki krojijo vsakdan slovenskih kmetij. Ministrstvo za kmetijstvo se tudi s strukturo svojega proračuna ter z dovoljenim in zakonitim prerazporejanjem sredstev med postavkami mora prilagajati potrebam kmetom. Samo tako jim lahko ministrstvo nudi učinkovito pomoč in oporo.
V prejšnjem mandatu smo to uspešno izvrševali. S premišljenim in odzivnim upravljanjem smo znotraj predvidenega proračuna vsako leto uspeli zagotoviti sredstva za vse dejavnosti. Tudi, če so se, na primer, povečale potrebe za kmetijsko-okoljske intervencije ali za subvencioniranje zavarovalnine ali so se pojavile bolezni, ki so zahtevale nujne ukrepe, smo sredstva uspešno zagotovili. Pogajali smo se z Ministrstvom za finance z, Evropsko komisijo, dopolnjevali strateške načrte in seveda izvajali prerazporeditve med postavkami – to ni le dovoljeno, temveč nujno potrebno za to, da kmetje dobijo to, kar v danem trenutku potrebujejo.
Proračun Ministrstva za kmetijstvo v letu 2026 znaša 567,5 mio EUR. V tem letu je prejšnja vlada izjemoma zagotovila že sredstva za nabavo cepiva za modrikast jezik, sofinancirala cepljenje, pomagala prašičerejcem v težavah, zvišala izplačila za odstrel divjih prašičev. Popolnoma neresna je trditev Cigler Kralja, da ne morejo zagotoviti izplačila zavarovalnih premij v višini 9 milijonov evrov.
Za leto 2027 je sprejeti proračun ministrstva 648,4 mio EUR. Torej 80,9 mio EUR več kot letos. Nekdanja ministrica in sedanja poslanka Mateja Čalušić poudarja : »Minister za kmetijstvo populistično že sedaj pravi, da ima primanjkljaj. Zapomnite si zneske, ki jih je zagotovila Vlada dr. Roberta Goloba za kmetijski resor. Če danes minister potrebuje dodatnih 88,5 mio EUR, potem bi moralo kmetijstvo v letu 2027 imeti 736,9 mio EUR. Pa se bo to res zgodilo? Vemo kdo ima sedaj ‘škarje in platno’, ampak pogled nazaj je očitno lažji od pogleda naprej. Kmetijstvo je zahteven resor – kdor ga ne obvlada, naj odstopi.«
Res je, da so finančne potrebe za izvajanje kmetijsko-okoljskih intervencij večje od predvidenih. Ampak ne zato, ker bi prejšnje vodstvo slabo načrtovalo, temveč zato, ker se upravičenci v shemo bolj vključujejo. Po logiki ministra Cigler-Kralja bi morali torej kmete, ki si želijo na svojih posestvih uvajati okoljsko učinkovite prakse zavrniti, ker da ni načrtovanega denarja. Po tej isti logiki tudi škode zaradi suše ali toče ne bi smeli izplačevati, če ni planirana. Ali kako?
Proračunski primanjkljaj oziroma manjko sredstev na posameznih postavkah finančnega načrta posameznega ministrstva se nikoli ne ugotavlja na polovici proračunskega leta. Takrat se ugotavlja realizacija po posameznih postavkah in načrtujejo morebitne potrebne prerazporeditve na postavk, kjer se izkazuje, da bo poraba večja od načrtovane, in na drugi strani prerazporeditve s postavk kjer sredstva ostajajo neporabljena oziroma obstaja verjetnost, da projekti zaradi objektivnih razlogov v proračunskem letu ne bodo realizirani v načrtovanem obsegu. V zvezi s tem velja pripomniti tudi, da ne glede na aktualno sestavo vlade oziroma vodstvo ministrstva pri upravljanju z javnimi financami veljajo določene zakonitosti glede dinamike porabe skozi celotno proračunsko leto. Ministri, ki so vešči vodenja, zato ne bi smeli imeti težav z upravljanjem finančnega načrta ministrstva.
Tudi ko je vlada dr. Roberta Goloba prevzela Ministrstvo za kmetijstvo od prejšnje Janševe vlade, so bile na številnih postavkah anomalije. Ki smo jih brez nobenega hrupa odpravili in proračun ministrstva uravnotežili, ne da bi zato trpeli prejemniki sredstev. Cigler Kralj pa, podobno kot Ignacija Fridl Jarc na Ministrstvu za kulturo umetnike in organizatorje dogodkov, slovenske kmetice in kmete jemlje za talce v svoji politični vojni. Vprašanje je samo eno: počne to zato, ker je obul prevelike čevlje? Ali zato, ker mora v proračunu ostati denar za nove prejemnike in za nove dejavnosti, ki niso bile načrtovane, so pa ministru in njegovi ekipi »blizu«?
Ni izključeno, da minister Cigler – Kralj le sledi taktiki celotne desne vlade. Proračunski denar bo odtekal k politično izbranim projektom, za primanjkljaje, ki bodo posledično nastali na postavkah, pa bo kriva prejšnja vlada. Čeprav je naslednikom vlada dr. Roberta Goloba pustila uravnotežen proračun in primanjkljaj pod dovoljenimi tremi odstotki BDP.
