Politična razprava o javnih financah se po volitvah ni umirila. Nasprotno, ton ostaja zaostren, ocene pogosto temeljijo na splošnih vtisih in političnih sporočilih, manj na dejanskih podatkih. V ospredje se vračajo izrazi o domnevnih tveganjih, o “pogorišču” in o neodgovornem upravljanju države. Takšne trditve ustvarjajo vtis negotovosti, ki ga številke ne potrjujejo.
Prav zato je bil nastop finančnega ministra Klemna Boštjančiča v včerajšnji oddaji Odmevi pomemben prispevek k razjasnitvi dejanskega stanja. Namesto političnih ocen je postavil v ospredje merljive kazalnike in dolgoročne trende. Ob tem je opozoril tudi na širši kontekst, v katerem deluje Slovenija. Država se je v zadnjih letih soočala z zaporednimi krizami, od covida do energetske krize, inflacije, naravnih nesreč in novih geopolitičnih napetosti. V takšnih razmerah stabilnost javnih financ dobi še večjo težo.
Že na začetku je opozoril na razkorak med dejstvi in političnimi interpretacijami. »Stanje naših javnih financ je pravzaprav zelo dobro. Jaz vedno operiram s številkami in finance seveda so stvar številk, ne stvar interpretacij,« je poudaril minister Boštjančič. Prav številke so tiste, ki postavljajo sedanjo vlado v drugačno luč v primerjavi z letom 2022 in obdobjem pred tem.
Stanje naših javnih financ je pravzaprav zelo dobro. Jaz vedno operiram s številkami in finance seveda so stvar številk, ne stvar interpretacij.
Izjemno izboljšanje od leta 2022
Minister je jasno opisal izhodišče, ki ga je prevzela sedanja vlada. »Ko smo mi prevzeli vlado sredi leta 2022, je bil recimo primanjkljaj seveda visok, ker je bil covid,« je spomnil, nato pa takoj dodal širšo sliko prejšnjega obdobja: »ampak v tistih dveh letih predhodne vlade je bil obe leti višji, kot je bilo povprečje evropskih držav.« S tem je jasno začrtal razliko med izhodiščem in kasnejšim razvojem.
Trend se je v času aktualne vlade obrnil. »Vsa štiri leta mandata te vlade – tudi lani – pa je ta primanjkljaj nižji od povprečja evropskih držav,« je bil jasen minister Boštjančič, kar postavlja Slovenijo ob bok stabilnejšim državam Evropske unije. Podobno velja za javni dolg, kjer je Slovenija dosegla opazen napredek. »Tudi dolg, merjen v odstotku BDP-ja, smo od konca leta 2022 do konca leta 2025 znižali iz 72,8 odstotka BDP-ja na 65,7 odstotka – za dobrih sedem odstotnih točk BDP-ja,« je izpostavil ter ob tem opozoril na evropski okvir: »Znotraj EU-ja pa se je v tem obdobju znižal povprečni dolg sektorja država samo za 0,7 odstotne točke.«
Vsa štiri leta mandata te vlade – tudi lani – pa je ta primanjkljaj nižji od povprečja evropskih držav.
Takšne primerjave jasno pokažejo, da Slovenija napreduje hitreje od evropskega povprečja, kar potrjuje tudi širša slika kazalnikov. Minister je zato odločno zavrnil interpretacije o slabem stanju. »Realno stanje slovenskih javnih financ nikakor ni katastrofično,« je poudaril in dodal, da ostaja Slovenija med uspešnejšimi državami.
Takšen rezultat ni naključje. Gre za posledico premišljenega in discipliniranega dela finančnega ministrstva, ki po besedah ministra deluje profesionalno ne glede na politične cikle. »Tudi volitve ne bistveno vplivajo na delovanje finančnega ministrstva, ljudje na ministrstvu so izraziti profesionalci,« je izpostavil in s tem poudaril stabilnost institucije, ki skrbi za javne finance države.
Tudi volitve ne bistveno vplivajo na delovanje finančnega ministrstva, ljudje na ministrstvu so izraziti profesionalci.
Ob tem minister ne zanika izzivov. Svet se sooča z zaporednimi krizami, od energetske do inflacijske in geopolitičnih napetosti. Prav zato je odgovorno upravljanje še toliko pomembnejše. Slovenija je po njegovih besedah v dobrem izhodišču, kar potrjujejo tudi izboljšane bonitetne ocene države. »Kot finančni minister pa nikoli ne morem biti zadovoljen – veliko rezerv je,« je dodal in s tem nakazal smer nadaljnjega dela.
Kot finančni minister pa nikoli ne morem biti zadovoljen – veliko rezerv je.
»Naj pometejo pred svojim pragom»
Posebej oster je bil v delu, kjer se je dotaknil kritik na račun javnih financ. Opozoril je na neskladje med besedami in dejanji pri nekaterih akterjih, predvsem pri predsedniku državnega sveta Marku Lotriču. Ta javno govori o nujnosti varčevanja, hkrati pa institucija, ki jo vodi, ni predlagala nobenih konkretnih ukrepov za znižanje lastnih stroškov. Številke so tudi tu zgovorne. Proračun državnega sveta je od leta 2022 zrasel za 63 odstotkov, državni proračun v celoti pa za 29 odstotkov.
Minister je bil pri tem neposreden. »Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom in najde rezervo,« je dejal ter opozoril na dvojna merila v javni razpravi. Prav takšni pristopi po njegovem mnenju vzbujajo skrb ob oblikovanju prihodnje vlade. »Če bodo to ljudje, ki bodo sestavljali naslednjo vlado, me je izrazito strah,« je poudaril minister Boštjančič.
Če bodo to ljudje, ki bodo sestavljali naslednjo vlado, me je izrazito strah.
V zaključku je minister opozoril tudi na odgovornost, ki jo prinaša prihodnje upravljanje države. »Skrbijo me ravno to, ker imam občutek, kot da se v javnosti nadaljuje predvolilna debata in da bodo ti ukrepi zelo, zelo dragi za državni proračun,« je poudaril.
Naslovil je tudi retoriko o stanju financ: »Predvsem me pa skrbi, da določeni ljudje danes govorijo o katastrofičnem stanju v javnih financah Slovenije, kar je laž,« je bil odločen minister Boštjančič. Ob tem je spomnil še na širšo sliko zaupanja v državo: »Kot veste, vse bonitetne ocene so se nam izboljšale,« in dodal opozorilo za prihodnost: »Pa bomo videli, če bo čez nekaj let tudi tako,« je zaključil.
redvsem me pa skrbi, da določeni ljudje danes govorijo o katastrofičnem stanju v javnih financah Slovenije, kar je laž.
Njegov nastop je tako ponudil kontrast med dvema pristopoma. Na eni strani odgovorno, številčno podprto upravljanje javnih financ, ki ga vodi vlada pod okriljem Gibanja Svoboda. Na drugi strani politične izjave brez konkretnih predlogov, pogosto v nasprotju z lastnimi praksami.
Ključno sporočilo ostaja: javne finance Slovenije niso v krizi. So stabilne, izboljšane in primerljive z najboljšimi v Evropi. Razlika med letom 2022 in danes je očitna. Razlika med pristopoma tudi.
