Politično dogajanje po volitvah se vse bolj jasno pomika v smer oblikovanja nove desne koalicije. V parlamentu se rišejo nova razmerja moči, javnost pa spremlja proces, ki ga spremljajo nejasna sporočila, zakulisna pogajanja in vse bolj očitna razhajanja med izrečenim in dejanskim. V takšnem kontekstu je sinočnje soočenje v oddaji 24ur ZVEČER ponudilo pomemben vpogled v to, kako posamezni akterji razumejo trenutek, v katerem se nahaja država.
Nastop mag. Alenke Bratušek je bil vsebinsko natančen in politično zelo poveden. V razpravi o oblikovanju nove desne oblasti ni ovinkarila, ni pristajala na meglo in ni puščala dvoma o tem, kako razume trenutno politično dogajanje. Že zelo zgodaj v oddaji je postavila okvir celotne razprave, ko je ob izmikanju sogovornika opozorila, da je smer dogajanja v resnici že jasna.
Desna večina brez pretvarjanja
Prav v tem delu nastopa je odprla vprašanje politične poštenosti in transparentnosti. Ni problem v tem, da se oblast oblikuje. Problem je način, na katerega se javnosti prikriva nekaj, kar je v parlamentu in političnih izjavah že dolgo vidno. »Pravzaprav ne vem, zakaj se je treba toliko sprenevedati in zavajati ljudi,« je poudarila mag. Bratušek, ko je opozorila, da bi bilo za državo in za ljudi bolje, če bi tisti, ki sestavljajo novo večino, to tudi odkrito priznali. Kot je še dodala: »Mogoče zavajajo zato, ker je pač treba tistim, ki bodo to vlado potrdili oziroma mandatarja, dati neko krinko, ker so ljudem pred volitvami govorili, da tega ne bo. Nekateri so to govorili, nekateri so to celo podpisali.«
Ob tem je opozorila tudi na konkretne politične poteze v parlamentu, kjer se je nova večina že jasno pokazala. Ob izvolitvi predsednika državnega zbora se je po njenem mnenju razgalila realna slika političnega prostora. »Tam je zelo jasno se izrisala desna vlada, nikakor sredinska. To niti s od sredine ni,« je poudarila mag. Bratušek in s tem zavrnila poskuse, da bi se nastajajoča koalicija predstavljala kot uravnotežena ali sredinska.
Tam je zelo jasno se izrisala desna vlada, nikakor sredinska. To niti s od sredine ni.
Ob tem je izrekla še širšo politično oceno trenutka, ki ni bila le odziv na televizijsko debato, pač pa zelo jasna opredelitev smeri, v katero po njenem mnenju drsi Slovenija. »Edina stvar, ki nas žalosti, je, da Slovenija na žalost gre v napačno smer,« je povedala poslanka Svobode in s tem odprla najpomembnejši del svojega nastopa. Ni govorila le o menjavi oblasti. Govorila je o menjavi vrednot, o menjavi prioritet in o tem, kdo bo v prihodnjih mesecih od političnih odločitev imel največ.
Edina stvar, ki nas žalosti, je, da Slovenija na žalost gre v napačno smer.
Zakon za najbogatejše
Ko je beseda nanesla na tako imenovani interventni zakon, je mag. Bratušek razpravo potegnila iz političnih sloganov nazaj v vsakdanje življenje ljudi. Namesto velikih besed je uporabila številke, primerjave in konkretne učinke za človeka s povprečno plačo. Prav zato je bil njen nastop tako prepričljiv.
»Fokus je za bogate. Konkretno nekdo s povprečno plačo, ta je v Sloveniji v lanskem letu znašala 2.536 EUR, neto, če ni imel otrok, to pomeni ne dodatne olajšave pri dohodnini, nekaj več kot 1.600 EUR. Ta konkretno bo imel od tega vašega interventnega zakona, če bo kupil košarico teh osnovnih dobrin za 200 EUR, 8,17 EUR prihranka. In pri položnici za elektriko, ki je nekaj manj kot 69 EUR povprečno visoka, 7,1 EUR mesečno. To skupaj znese 15 EUR,« je pojasnila, ko je hotela pokazati, koliko v resnici pridobi večina ljudi.
S tem ni ostala pri splošni kritiki, saj je v naslednjem koraku razgalila še drugo plat istega zakona. Medtem ko človek s povprečno plačo po njenih besedah dobi droben mesečni prihranek, se pravi učinek zakona pokaže na vrhu.
»Najbolje plačan menedžer ima danes 63.537 EUR bruto plače na mesec. Na mesec, ne na leto, da ne bo pomote. To pomeni 20.100 EUR neto. Ta bo, zaradi kapice za bogataše, dobil dodatno 12.400 evrov v žep. In če prištejem enak znesek za hrano in elektriko, bo imel na mesec v žepu več 12.415 EUR. Človek s povprečno plačo, to ni človek z minimalno plačo, človek s povprečno plačo pa 15 EUR na mesec,« je opozorila mag. Bratušek in s to primerjavo zadela samo srčiko političnega spora.
Človek s povprečno plačo, to ni človek z minimalno plačo, človek s povprečno plačo pa 15 EUR na mesec.
Ravno tu se je pokazala njena osnovna teza, da desna politika pod krinko razbremenitev v resnici prerazporeja koristi navzgor. V njenem nastopu ni šlo za pavšalne oznake, saj je vsako oceno podprla s konkretnim primerom. Ko je govorila o upokojencih, je opozorila na eno od najnevarnejših političnih praks, na všečne ukrepe brez odgovora na vprašanje, kdo jih bo financiral in kdo bo na koncu ostal brez.
»Kar se tiče upokojencev, na žalost ste pozabili povedati, da bi to, ta ukrep, ki se lahko zdi dober in všečen, stal pokojninsko blagajno 230.000.000 EUR. In če to pomeni, da bo treba teh 230.000.000 vzeti vsem ostalim upokojencem, mogoče ukiniti letni in zimski dodatek, seveda tega ne podpiramo,« je dejala, ko je opozorila na nevarnost, da se socialno občutljive skupine uporablja kot kuliso za politično prodajo neodgovornih rešitev.
Mladi brez dejanske koristi
Posebej zgovoren je bil tudi del razprave o mladih in stanovanjih, saj je mag. Bratušek zelo jasno povedala, da se za mladimi pogosto maha le na deklarativni ravni, brez resničnega učinka na njihovo življenje. Ko je bilo govora o nižji obdavčitvi najemnin, ni dopustila, da bi se tak ukrep avtomatično predstavil kot pomoč mladim.
»Kar se tiče pa najemnin, pa od tega mladi ne bodo imeli nič,« je bila neposredna poslanka Bratušek. Nato je natančno razložila, zakaj je takšna previdnost nujna. »Ker vi znižujete najemnino za tistega, ki, oziroma davek, za tistega, ki stanovanje oddaja. In čisto nič ga ne zavezuje, da mora zato znižati najemnino,« je poudarila, ko je pokazala, da med koristjo za lastnika in koristjo za najemnika ni samoumevne povezave.
Kar se tiče pa najemnin, pa od tega mladi ne bodo imeli nič.
Skozi ves nastop je bilo mogoče čutiti, da ne govori le o posameznih členih nekega zakona, pač pa o dveh različnih predstavah države. Ena država po njenem razumevanju krepi javne sisteme, varuje socialno državo in se pri vsaki odločitvi vpraša, kako bo ta vplivala na veliko večino ljudi. Druga država daje prednost kapitalu, privilegiranim in interesom ozkih skupin. Zato je bila v zaključku razprave povsem nedvoumna. »Levi delamo za ljudi,« je dejala mag. Bratušek, ko je strnila bistvo politične razlike, nato pa to misel še zaostrila. »Za javne sisteme. Desni pa za bogate in za kapital,« je zaključila.
Prav ta zadnji poudarek je najbolje povzel njen celoten nastop. V studiu ni branila praznih političnih etiket. Branila je idejo države, ki stoji ob strani ljudem s povprečnimi plačami, upokojencem, mladim in vsem, ki so odvisni od močnih javnih sistemov. V času, ko se skuša politiko privilegijev prodajati kot razvoj, je mag. Alenka Bratušek jasno pokazala, da zna ta mehanizem prepoznati, ga poimenovati in ga razložiti tako, da ga razume vsak.
