V včerajšnji oddaji 24UR ZVEČER sta se soočila ministrica za infrastrukturo ter poslanka Gibanja Svoboda mag. Alenka Bratušek in novoizvoljeni predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović. Razprava se je odprla na več pomembnih političnih temah, od zunanjepolitičnih vprašanj do politične verodostojnosti in vsebine predlogov, ki jih v teh dneh v javnost pošilja nova parlamentarna večina na desni.
Mag. Alenka Bratušek je v soočenju zastopala jasna politična stališča Gibanja Svoboda. Zavzela se je za odgovorno in usklajeno vodenje države, za spoštovanje besede, dane volivkam in volivcem, ter za ukrepe, ki krepijo življenje večine ljudi, ne privilegijev ozkega kroga najbogatejših. Hkrati je opozorila, da Slovenija danes potrebuje resnost, razvojno usmerjenost in politično doslednost, ne hitrih preobratov, zavajanja in zakonov, ki bi v proračunu pustili ogromno luknjo brez resnih koristi za ljudi.
Ko besede po volitvah nenadoma izgubijo težo
Ena od ključnih tem večera je bila politična verodostojnost Zorana Stevanovića in njegove stranke Resni.ca. V kampanji so gradili podobo politične alternative, po volitvah pa so se zelo hitro znašli v objemu istih političnih sil, od katerih so se prej javno distancirali. Prav na to je opozorila tudi mag. Alenka Bratušek.
Kot je dejala ministrica Bratušek, »Jaz mislim, da ste vi s svojimi dejanji, besedami, nasmeh iz ust vzeli predvsem svojim volivcem, svojim članom. Zanimivo ali pa pravzaprav žalostno je, da se je državljansko gibanje Resni.ca postavilo na stran covidnih ukrepov, na stran prepovedi protestov, na stran nadziranja. Vse to je to, gospod Stevanović, kar ste pred volitvami zagovarjali, po volitvah pa besedo snedli ali pojedli. Tako da jaz verjamem, da marsikomu ni več do besed. Volivci imajo vedno prav. Volivci bodo imeli prej ali slej spet prav. Spet bodo lahko povedali, kaj je tisto, kar želijo. Jaz si seveda želim, da Slovenija ostane na pravi poti. Da ne drugi dan po volitvah nekateri politiki menjate retoriko, menjate strani.«
Volivci imajo vedno prav. Volivci bodo imeli prej ali slej spet prav. Spet bodo lahko povedali, kaj je tisto, kar želijo.
To je bil eden najmočnejših trenutkov večera. Ne zaradi ostrine, pač pa zaradi jasnosti. Volivci imajo pravico pričakovati, da politika po volitvah ne obrne plošče. Ljudje si zapomnijo, kdo je kaj govoril, še bolj pa si zapomnijo, kdo je po volitvah ravnal v nasprotju z lastnimi besedami.
V podobnem duhu je mag. Bratušek opozorila tudi na dejstvo, da politična legitimnost ne pomeni pravice do prelomljenih obljub. V oddaji je novoizvoljenemu predsedniku Državnega zbora odgovorila tudi z besedami, »Preberite si, kaj so o vas govorili te ali pa pisali te, ki so vas zdaj postavili za predsednika državnega zbora. To ni moja retorika. Bom samo eno besedo povedala, ki sem jo danes prebrala. Drhal. To so ljudje, za katere ste ponosni, da so vas postavili na mesto predsednika državnega zbora. Kot rečeno, volivci imajo vedno prav. Jaz jih srečujem kar nekaj, ki povedo, da ste snedel besedo. Tudi to, da overjena izjava danes ne velja več, ker ste v parlamentu, prej pa niste mogli sodelovati z gospodom Janšo. To boste vi morali povedati svojim volivcem.«
Tudi to, da overjena izjava danes ne velja več, ker ste v parlamentu, prej pa niste mogli sodelovati z gospodom Janšo. To boste vi morali povedati svojim volivcem.
Gre za vprašanje politične doslednosti in spoštovanja lastnih volivcev. Prav ti so bili v kampanji nagovorjeni z obljubami o drugačni politiki. Danes pa dobivajo povsem drugo sliko.
To je bistvo problema. Nihče ne očita različnosti stališč. Te v demokraciji so normalne. Težava nastane, ko nekdo pred volitvami gradi celotno identiteto na nasprotovanju določeni politiki, po volitvah pa brez zadrege sede v isto politično ladjo.
Ne levo, ne desno, ampak desno
V javnosti si NSi + SLS + Fokus, Demokrati in Resni.ca radi rečejo »sredinski trojček«. Takšna oznaka ni naključna. Z njo želijo ustvariti vtis, da stojijo nekje nad ideološkimi delitvami, da so zmerni, povezovalni in pragmatični. V resnici gre za desni trojček, ki se programsko, politično in kadrovsko povezuje na desni strani političnega prostora.
Zato je prav, da stvari poimenujemo jasno. Ne gre za sredinsko pobudo, ki bi presegala stare politične vzorce. Gre za desni trojček, ki z mehkejšim jezikom skuša prodati zelo konkretne politične interese. Med temi interesi je tudi interventni zakon, ki ga predstavljajo kot razvojni ukrep, v resnici pa prinaša koristi predvsem najbogatejšim.
Interventni zakon ne daje moči ljudem
V zaključku oddaje je mag. Alenka Bratušek odprla temo, do katere v studiu ni bilo dovolj prostora, čeprav je za prihodnost države ena najpomembnejših. To je interventni zakon desnega trojčka, zakon, ki ga njegovi predlagatelji prodajajo kot pomoč ljudem in gospodarstvu, v resnici pa pomeni veliko obremenitev za javne finance in velik dar tistim, ki že danes sodijo v vrh po dohodkih.
Po konservativnih ocenah bi tak zakon v že postavljenem proračunu povzročil najmanj 800 milijonov evrov luknje. To je ogromen izpad prihodkov, za katerega predlagatelji ne pokažejo, kako naj bi se povrnil v razvoj, boljše javne storitve ali višji življenjski standard večine. Še več. Ne pojasnijo niti, katere razvojne cilje sploh zasledujejo, razen koristi za zelo ozek krog ljudi na vrhu.
Mag. Alenka Bratušek je v oddaji na to opozorila zelo neposredno. Dejala je: »Medicinska sestra ne bo imela nič več od interventnega zakona. Delavec v komunali ne bo imel nič več. Predsednik uprave NLB pa 200.000 evrov letno več v žepu.«
Medicinska sestra ne bo imela nič več od interventnega zakona. Delavec v komunali ne bo imel nič več. Predsednik uprave NLB pa 200.000 evrov letno več v žepu.
To je natančen povzetek problema. Ta zakon ne prinaša višjih plač za večino zaposlenih. Ne izboljšuje položaja ljudi, ki vsak dan držijo pokonci javne storitve in lokalne skupnosti. Ne krepi socialne varnosti. Ne naslavlja resničnih razvojnih izzivov. Nagrajuje peščico najbogatejših.
Enako jasno je sporočilo ministrice: »To, da zvišaš plače samo najbogatejšim, zagotovo ne more pomeniti, da daješ moč ljudem. To pomeni, da daješ moč bogatim ljudem.«
To, da zvišaš plače samo najbogatejšim, zagotovo ne more pomeniti, da daješ moč ljudem. To pomeni, da daješ moč bogatim ljudem.
To ni le politična poanta. To je vsebinski opis zakona. Če nek ukrep največ da tistim, ki že danes zaslužijo največ, potem tak ukrep ni socialno uravnotežen, ni razvojno usmerjen in ni pisan na kožo večini ljudi.
Slovenija potrebuje stabilnost, razvoj in poštenost do ljudi
Včerajšnje soočenje je zato pokazalo več kot le razliko v nastopu. Pokazalo je razliko v razumevanju politike. Na eni strani politika, ki meni, da beseda šteje, da mora država delovati odgovorno in da morajo javne finance služiti razvoju večine. Na drugi strani politika hitrih obratov, mehkega preimenovanja desnih povezav v domnevno sredino in zakonov, ki največ prinesejo najbogatejšim.
Mag. Alenka Bratušek je v oddaji zelo jasno pokazala, da Gibanje Svoboda ostaja na isti strani kot doslej. Na strani odgovornega upravljanja države, na strani politične verodostojnosti in na strani ljudi, ki od politike pričakujejo odgovornost, ne prevar.
