Koroška med tradicijo in prihodnostjo
Volilni avtobus Svobode je svojo pot nadaljeval na Koroškem, kjer so kandidati na terenu predstavili razvojne projekte in investicije, ki so zaznamovali mandat vlade dr. Roberta Goloba. Obisk regije je dal priložnost za neposredne pogovore z ljudmi ter za pregled konkretnih sprememb, ki jih prinašajo državne investicije v prometno infrastrukturo, zdravstvo, socialne storitve, gospodarstvo in obnovo po poplavah.Na Koroškem za Svobodo kandidirajo poslanec Dušan Stojanovič v volilnem okraju Slovenj Gradec, podjetnica Metka Pešl Šater v volilnem okraju Ravne na Koroškem in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel v volilnem okraju Radlje ob Dravi.Pot avtobusa po Koroški je povezala več krajev: po odhodu iz Ljubljane so se kandidati najprej ustavili v Mislinji, nato v Slovenj Gradcu, pot pa se je nadaljevala na Ravne na Koroškem, Prevalje, Črno na Koroškem, Dravograd, Vuzenico, Muto, Radlje ob Dravi in Podvelko.
Srečanja z občani in župani so potekala v času, ko se volilna kampanja približuje svojemu vrhuncu. Dvaindvajseti marec, dan državnozborskih volitev, je vse bližje, zato so terenski obiski priložnost, da kandidati predstavijo opravljeno delo tega mandata ter razvojne projekte, ki so že vidni na terenu ali pa so trenutno v fazi izvedbe. Samozavest Svobode pred skorajšnjimi volitvami temelji predvsem na konkretnih rezultatih. V zadnjih štirih letih je država na Koroškem odprla ali pospešila številne projekte, ki pomembno vplivajo na razvoj regije.
Med najpomembnejšimi so nadaljevanje gradnje 3. razvojne osi, ki bo Koroško prometno tesneje povezala z osrednjo Slovenijo, obsežni projekti obnove po poplavah leta 2023, investicije v zdravstveno infrastrukturo, razvoj socialnih in varstvenih ustanov, pa tudi podpora industrijskim in gospodarskim projektom, ki ustvarjajo nova delovna mesta v regiji. Pomemben del teh vlaganj predstavljajo tudi projekti na področju stanovanjske politike, energetike in razvoja podjetništva, ki skupaj ustvarjajo širši razvojni okvir za dolgoročno gospodarsko in družbeno stabilnost Koroške.
Koroška je regija z močno industrijsko tradicijo, ki pa je bila v preteklosti pogosto soočena tudi z razvojnimi izzivi in prometno oddaljenostjo od osrednjih gospodarskih središč države. Prav zato so razvojni projekti, ki jih država v tem mandatu izvaja v regiji, za občane še posebej pomembni. Investicije izboljšujejo pogoje za življenje in delo v regiji. Pogovori na terenu so pokazali prav to: da ljudje razvoj regije merijo predvsem skozi konkretne projekte in investicije, ki ostajajo v prostoru ter dolgoročno izboljšujejo kakovost življenja.
Dušan Stojanovič: »Pretekli mandat je bil izjemno dinamičen tako v državnem zboru kot tudi na Koroškem, kjer se je v tem času zgodilo veliko pomembnih razvojnih premikov. Kot koalicijski poslanec sem aktivno sodeloval pri delu parlamenta. Za ponovno kandidaturo sem se odločil tudi zato, ker so me k temu spodbudili številni ljudje iz okolja, iz katerega prihajam. Pogovori z občani, podjetniki in predstavniki lokalnih skupnosti so pokazali, da si želijo kontinuitete dela in nadaljevanja projektov, ki so se začeli v tem mandatu. Če dobim priložnost za nov mandat, se želim še naprej zavzemati za projekte, ki bodo izboljšali prometno in razvojno povezanost Koroške, okrepili gospodarstvo ter ustvarili boljše pogoje za življenje in delo ljudi v regiji.«
Če dobim priložnost za nov mandat, se želim še naprej zavzemati za projekte, ki bodo izboljšali prometno in razvojno povezanost Koroške, okrepili gospodarstvo ter ustvarili boljše pogoje za življenje in delo ljudi v regiji.
Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler: »Zelo sem vesel, da imam priložnost v tej kampanji pozdraviti svojega nekdanjega sodelavca, sedaj pa tudi dobrega prijatelja in partnerja pri številnih projektih – Dušana Stojanoviča, ki se je znova odločil kandidirati za poslanca v Državnem zboru. Dušan, hvala za vse, kar si v teh štirih letih naredil za Slovenj Gradec. Pogosto sva bila v še tesnejšem stiku kot takrat, ko sva skupaj sedela v isti pisarni na mestni občini. Želim ti veliko uspeha tudi v prihodnje in verjamem, da bomo odlično sodelovanje nadaljevali tudi naprej. V nedeljo ti želim dober rezultat – prepričan sem, da se bo to, kar si zastavil kot cilj, tudi uresničilo.«
Zelo sem vesel, da imam priložnost v tej kampanji pozdraviti svojega nekdanjega sodelavca, sedaj pa tudi dobrega prijatelja in partnerja pri številnih projektih – Dušana Stojanoviča, ki se je znova odločil kandidirati za poslanca v Državnem zboru.
Razvojni projekti, ki spreminjajo podobo Koroške
Koroška regija je bila v zadnjih letih pogosto predstavljena predvsem skozi prizmo izzivov – od prometne odmaknjenosti do posledic poplav leta 2023. V mandatu vlade dr. Roberta Goloba pa se je regija vse bolj začela pojavljati tudi kot prostor obsežnih razvojnih investicij. Država je v tem času na Koroškem odprla ali pospešila več projektov na področju infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja in poplavne varnosti, ki skupaj predstavljajo enega največjih razvojnih ciklov v zadnjih desetletjih.
Med najpomembnejšimi infrastrukturnimi projekti ostaja 3. razvojna os, ki predstavlja ključno prometno povezavo med Koroško in osrednjo Slovenijo. V okviru kohezijske politike Evropske unije se trenutno izvajajo projekti na severnem delu trase med Velenjem in Slovenj Gradcem. Skupna vrednost posameznih sklopov projekta, kot sta odseka Škalsko jezero in Konovo, znaša 70,3 milijona evrov, pri čemer je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj predviden prispevek v višini 44,85 milijona evrov. Projekt bo pomembno izboljšal prometno dostopnost regije, hkrati pa ustvaril boljše pogoje za gospodarski razvoj in mobilnost prebivalcev.
Velik del državnih investicij na Koroškem je povezan tudi z zmanjševanjem poplavne ogroženosti, kar je po katastrofalnih poplavah avgusta 2023 postalo ena ključnih razvojnih prioritet države. Med največjimi projekti je zmanjšanje poplavne ogroženosti ob rekah Meži in Mislinji, katerega skupna vrednost znaša 38,6 milijona evrov. Projekt vključuje obsežne protipoplavne ureditve vodotokov in infrastrukture. V okviru teh ukrepov se izboljšuje varnost več tisoč prebivalcev in infrastrukture na območju Koroške.
Posebno pozornost država namenja tudi sanaciji vodotokov in poplavni zaščiti v Dravogradu, kjer potekajo projekti v skupni vrednosti 13,5 milijona evrov, financirani iz Načrta za okrevanje in odpornost. Dodatni projekti urejanja hudourniških pritokov reke Drave so vredni več kot štiri milijone evrov, njihov namen pa je dolgoročno povečati odpornost prostora na ekstremne vremenske dogodke.
Pomemben razvojni poudarek tega mandata predstavljajo tudi investicije v zdravstveno infrastrukturo. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec država načrtuje nadomestno novogradnjo dotrajanega objekta Klošter, ki bo zagotovil sodobne prostore za nevrologijo, paliativno oskrbo in laboratorijske dejavnosti. Za projekt je predvidenih 27,8 milijona evrov, gradnja pa naj bi potekala v več fazah med letoma 2026 in 2028. Bolnišnica je v zadnjih letih pridobila tudi novo medicinsko opremo in razvija sodobne kirurške metode, med drugim tudi robotsko asistirano kirurgijo.
Ob infrastrukturnih in zdravstvenih projektih država na Koroškem pospešuje tudi razvoj socialne infrastrukture, predvsem na področju dolgotrajne oskrbe. V razvojni program so vključene investicije v domove za starejše, varstveno-delovne centre in druge socialne ustanove, ki bodo izboljšale dostopnost storitev za starejše in ranljive skupine prebivalstva.
Med večjimi projekti izstopa gradnja novega doma za starejše v Mislinji, za katerega je predvidenih 19,5 milijona evrov, ter prizidek k enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu, vreden 6,8 milijona evrov. Poleg tega država načrtuje tudi nov objekt CUDV Črna na Koroškem, vreden šest milijonov evrov, ter projekt Varstveno-delovnega centra SAŠA, za katerega je namenjenih 4,85 milijona evrov.
Razvoj regije dopolnjujejo tudi številni projekti na področju izobraževanja in lokalne infrastrukture. Med njimi izstopa energetska sanacija in statična prenova Šolskega centra Slovenj Gradec, vredna več kot pet milijonov evrov, ki se izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
V širšem razvojnem okviru je treba omeniti tudi evropska sredstva, ki jih je Koroška pridobila v zadnjih letih. Po podatkih vlade je bilo v okviru kohezijske politike 2021–2027 do začetka leta 2026 za projekte v regiji odobrenih 58,95 milijona evrov podpore, v izvajanju pa je bilo 37 projektov v skupni vrednosti skoraj 55 milijonov evrov.
Vsi ti projekti skupaj kažejo, da se Koroška v tem mandatu vse bolj uveljavlja kot regija, v kateri se prepletajo sanacija po naravnih nesrečah, infrastrukturne investicije in razvoj novih javnih storitev. Državne investicije tako postopoma spreminjajo razvojno sliko regije ter ustvarjajo pogoje za večjo gospodarsko vitalnost, boljšo prometno povezanost in višjo kakovost življenja prebivalcev.
Zdravstvo, razvoj in povezljivost – ključne usmeritve za prihodnji mandat
Ministrica za zdravje Prevolnik Rupel je v izjavi za enega od koroških lokalnih medijev poudarila, da Slovenija po ključnih gospodarskih in družbenih kazalnikih trenutno stoji na stabilnih temeljih. Po njenem mnenju država beleži dobro gospodarsko rast, rekordno nizko brezposelnost ter visoko bonitetno oceno, kar potrjuje tudi stabilno fiskalno stanje. Ob tem je izpostavila, da je bil v zadnjem mandatu narejen pomemben napredek tudi na področju zdravstva. V ospredju so bile investicije, spremembe v načinu financiranja, spodbude za pridobivanje kadra in izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev: »Po vseh kazalnikih je stanje v državi dobro. Gospodarska rast je stabilna, brezposelnost rekordno nizka, tudi bonitetne ocene države so visoke. Na področju zdravstva smo v tem mandatu postavili pomembne temelje – tako pri investicijah kot pri financiranju in pridobivanju kadra.«
Po vseh kazalnikih je stanje v državi dobro. Gospodarska rast je stabilna, brezposelnost rekordno nizka, tudi bonitetne ocene države so visoke.
V zdravstvenem sistemu je bilo po njenih besedah v zadnjih letih zaposlenih več zdravnikov in medicinskih sester kot v preteklosti, pomemben korak naprej pa predstavlja tudi sprejem zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu. Ključni cilj ostaja izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe: »Ljudje si na koncu želijo predvsem to, da do zdravnika pridejo takrat, ko ga potrebujejo, in da so storitve, ki jih dobijo, kakovostne. Prav zato smo prvič sprejeli zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in okrepili sistem tudi s kadrovskega vidika.«
Ljudje si na koncu želijo predvsem to, da do zdravnika pridejo takrat, ko ga potrebujejo, in da so storitve, ki jih dobijo, kakovostne.
V prihodnjem mandatu namerava vlada po besedah ministrice nadaljevati začrtano smer reform. Poudarek bo na nadaljnjem merjenju kakovosti zdravstvenih storitev, nadgradnji finančnih modelov ter izboljšanju upravljanja javnih zdravstvenih zavodov: »Smer smo zastavili jasno in rezultati se že kažejo. Zato bomo nadaljevali z merjenjem kakovosti, nadgradnjo financiranja in izboljšanjem upravljanja javnih zavodov, kjer lahko še dodatno povečamo učinkovitost.«
Zato bomo nadaljevali z merjenjem kakovosti, nadgradnjo financiranja in izboljšanjem upravljanja javnih zavodov, kjer lahko še dodatno povečamo učinkovitost.
Poseben poudarek pa Prevolnik Rupel daje tudi razvoju Koroške. Po njenem mnenju regija potrebuje predvsem boljšo prometno povezljivost, razvojne priložnosti za mlade ter nadaljnje vlaganje v socialno infrastrukturo – od šolstva in zdravstva do domov za starejše: »Koroška si zasluži najboljše pogoje za razvoj. Posebej pomembna je boljša povezljivost, saj ta odpira priložnosti za mlade, za delo in za razvoj regije.«
Posebej pomembna je boljša povezljivost, saj ta odpira priložnosti za mlade, za delo in za razvoj regije.
Ob tem je izpostavlila tudi pomen investicij v zdravstveno infrastrukturo in nujno medicinsko pomoč ter nadaljnje vlaganje v zdravstvene domove in bolnišnice v regiji. Pomemben del prihodnjega razvoja vidi tudi v skrbi za okolje in trajnostni razvoj, ki mora spremljati vse infrastrukturne projekte: »Ko razvijamo infrastrukturo, moramo vedno misliti tudi na okolje in na prihodnost mladih generacij. Naš cilj mora biti razvoj, ki izboljšuje življenje ljudi, hkrati pa ne obremenjuje prihodnosti.«
Naš cilj mora biti razvoj, ki izboljšuje življenje ljudi, hkrati pa ne obremenjuje prihodnosti.
Ministrica je poudarila tudi svojo osebno povezanost s Koroško, saj prihaja iz Mislinje in se vsakodnevno vozi na delo v Ljubljano: »Sem Korošica, iz Mislinje, in vsak dan se vozim v Ljubljano. Zato zelo dobro vem, kaj pomeni slaba prometna povezava in kako pomembno je, da Koroška dobi boljšo povezavo z osrednjo Slovenijo.«
Zato zelo dobro vem, kaj pomeni slaba prometna povezava in kako pomembno je, da Koroška dobi boljšo povezavo z osrednjo Slovenijo.
Metka Pešl Šater: »Trideset let delam v gospodarstvu, kjer sem se naučila, kaj pomenijo odgovornost, disciplina in sprejemanje odločitev, ki vplivajo na ljudi. Koroška si zasluži močan in odločen glas v Državnem zboru. Moji cilji so jasni: izboljšati prometno povezanost regije in pospešiti vlaganja v cestno ter železniško infrastrukturo. Potrebujemo tudi sistemske rešitve za sanacijo okolja v Mežiški dolini ter center za okoljsko spremljanje. Hkrati moramo podpirati podjetja, ki vlagajo v znanje in razvoj zaposlenih, ter okrepiti izobraževalne programe na Koroškem, da mladim omogočimo prihodnost doma. Prepričana sem tudi, da mora Slovenija narediti konkretne korake k decentralizaciji in večji vlogi regij pri odločanju. Sama ne želim mandata lepih besed, temveč mandata merljivih rezultatov. Kandidiram zato, ker verjamem, da lahko prispevam k bolj pravični, povezani in razvojno usmerjeni Sloveniji, v kateri bo imela tudi Koroška mesto, ki si ga zasluži. Odločitve vedno sprejemam z mislijo na ljudi – na družine, podjetnike, zaposlene in starejše. Verjamem tudi, da politika ne sme temeljiti na razdvajanjih in sovraštvu. Sama zagovarjam dialog, strokovne argumente in spoštljiv pogovor, tudi takrat, ko se ne strinjamo.«
Koroška si zasluži močan in odločen glas v Državnem zboru. Moji cilji so jasni: izboljšati prometno povezanost regije in pospešiti vlaganja v cestno ter železniško infrastrukturo.
Vladni obisk Koroške: drugi regijski obisk v tem mandatu
Razvojni projekti, ki zaznamujejo Koroško, niso nastajali zgolj v pisarnah državne uprave, temveč so bili tudi predmet neposrednega dialoga med vlado, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom. Pomemben mejnik v tem procesu je bil regijski obisk vlade dr. Roberta Goloba 5. februarja letos, ki je bil že drugi obisk vlade na Koroškem v tem mandatu.
Vlada je obisk začela z redno sejo v Dvorcu Bukovje v Dravogradu, kjer je obravnavala razvojne izzive regije ter sprejela več odločitev, ki so neposredno povezane z nadaljnjim razvojem Koroške. Sledili so številni obiski na terenu, na katerih so člani vlade pregledali ključne infrastrukturne, gospodarske in socialne projekte, ki se izvajajo v regiji.
Ena najpomembnejših odločitev, sprejetih prav na tem obisku, je bila potrditev programa razvojnih spodbud za območja, prizadeta v poplavah leta 2023, v skupni vrednosti 134,95 milijona evrov. Program vključuje vrsto projektov na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, turizma in gospodarske infrastrukture ter predstavlja enega največjih razvojnih paketov za Koroško v zadnjih letih.
V okviru obiska so se predstavniki vlade posebej posvetili tudi razvoju zdravstvene infrastrukture. Predsednik vlade in ministrica za zdravje sta obiskala Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so si ogledali tudi uporabo kirurškega robotskega sistema Da Vinci, ki omogoča napredne kirurške posege. Ob tem je bilo predstavljeno tudi načrtovano nadomestno novogradnjo objekta Klošter.
Velik poudarek obiska je bil namenjen tudi protipoplavni varnosti in obnovi po poplavah leta 2023. Predstavniki vlade so si ogledali izvajanje protipoplavnih ukrepov na območju Dravograda ter projekt zmanjševanja poplavne ogroženosti ob rekah Meži in Mislinji, ki predstavlja enega najpomembnejših vodnogospodarskih projektov v regiji.
Poleg infrastrukturnih projektov so se ministri med obiskom srečali tudi s predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in javnih ustanov, kjer so razpravljali o nadaljnjih razvojnih izzivih regije. Poseben poudarek je bil namenjen razvoju prometne infrastrukture, krepitvi zdravstvenega sistema, razvoju socialne oskrbe ter izboljšanju pogojev za gospodarski razvoj.
Obisk je tako predstavljal pomembno priložnost za pregled že izvedenih projektov ter potrditev nadaljnjih razvojnih korakov. Vlada je ob tem poudarila, da Koroška ostaja ena od regij, kjer država v tem mandatu izvaja obsežen investicijski cikel – od prometne infrastrukture in protipoplavne zaščite do zdravstva, socialne oskrbe in izobraževanja.
Robert Golob ob obisku vlade na Koroškem (5. februar 2026): »Končno lahko z gotovostjo napovemo, kdaj bo tretja razvojna os zgrajena. To je projekt, na katerega Koroška čaka desetletja, in prepričan sem, da bo bistveno spremenil prometno dostopnost regije ter odprl nove razvojne možnosti za gospodarstvo in ljudi. Vedno rad pridem na Koroško, ker se tukaj pokaže, da lahko skupaj premikamo stvari, ki so se jih prej vsi izogibali. Ko sodelujejo država, lokalne skupnosti in gospodarstvo, se lahko tudi veliki projekti začnejo premikati.«
To je projekt, na katerega Koroška čaka desetletja, in prepričan sem, da bo bistveno spremenil prometno dostopnost regije ter odprl nove razvojne možnosti za gospodarstvo in ljudi.
Valentina Prevolnik Rupel: »Vesela sem, ko vidim, da se bolnišnica v krajih, iz katerih prihajam, krepi in raste v izjemno močan zavod, ki lahko zagotavlja kakovostno in varno oskrbo pacientov. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je trenutno v obsežnem investicijskem ciklu, ki vključuje tako infrastrukturne projekte kot tudi nabavo sodobne medicinske opreme.«
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je trenutno v obsežnem investicijskem ciklu, ki vključuje tako infrastrukturne projekte kot tudi nabavo sodobne medicinske opreme.
Razvojni okvir Koroške: od sanacije do novega razvojnega cikla
Razvojni projekti, ki se v zadnjih štirih letih izvajajo na Koroškem, kažejo, da regija postopoma prehaja iz obdobja sanacije po naravnih nesrečah v novo razvojno fazo. Investicije v infrastrukturo, zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje in gospodarstvo skupaj ustvarjajo širši razvojni okvir, katerega cilj je dolgoročno izboljšati pogoje za življenje in delo v regiji.
Posebno vlogo v tem procesu ima gospodarstvo, ki ostaja eden ključnih stebrov razvoja Koroške. Med najpomembnejšimi industrijskimi podjetji v regiji je SIJ Metal Ravne, ki velja za enega največjih delodajalcev na Koroškem in pomembnega nosilca jeklarske industrije v Sloveniji. Podjetje ima ključno vlogo pri ohranjanju industrijske tradicije Ravenske doline ter pri ustvarjanju delovnih mest in dodane vrednosti v regiji.
Prav zato je vlada ob svojem regijskem obisku poudarila, da je stabilnost in razvoj takšnih podjetij strateškega pomena za prihodnost Koroške. Ob tem je bilo jasno sporočeno, da država ne bo dopustila scenarijev, ki bi lahko ogrozili obstoj ali razvoj podjetja SIJ Metal Ravne, saj gre za podjetje, ki pomembno vpliva na gospodarsko vitalnost regije in na zaposlovanje v širšem prostoru severne Slovenije.
Razvojni okvir Koroške pa se ne konča zgolj pri industriji. Velik pomen ima tudi izboljšanje prometne dostopnosti regije, kjer osrednjo vlogo 3. tretja razvojna os, ki bo Koroško tesneje povezala z osrednjo Slovenijo. Ta projekt predstavlja enega ključnih infrastrukturnih temeljev za nadaljnji gospodarski razvoj regije ter za boljšo mobilnost prebivalcev.
Hkrati investicije v zdravstveno infrastrukturo, domove za starejše, socialne ustanove in izobraževalne objekte ustvarjajo pogoje za kakovostnejše javne storitve. Prav te investicije so pomembne za vsakdanje življenje ljudi, saj izboljšujejo dostop do zdravstvene oskrbe, socialnih storitev in izobraževanja.
Obsežni razvojni programi, ki jih država izvaja na Koroškem, tako postopoma spreminjajo razvojno sliko regije. Projekti, ki so že zaključeni, tisti, ki so trenutno v izvajanju, ter investicije, načrtovane za prihodnja leta, skupaj tvorijo razvojni ciklus, ki naj bi Koroški zagotovil stabilnejšo gospodarsko prihodnost ter boljše življenjske pogoje za prebivalce.
Koroška tako ostaja regija z močno industrijsko tradicijo, hkrati pa z novimi investicijami dobiva dodatne razvojne priložnosti. Prav povezovanje industrije, infrastrukture, javnih storitev in lokalnega znanja ustvarja temelje za prihodnji razvoj regije, ki naj bi v prihodnjih letih postala še bolj gospodarsko in družbeno vitalen del Slovenije.
Razvoj regije ni zgolj vprašanje posameznih projektov
Tokratni obisk avtobusa Svobode na Koroškem je torej pokazal, da se razvoj regije meri predvsem skozi konkretne projekte in investicije, ki postopoma spreminjajo podobo prostora. Koroška je bila v preteklosti pogosto ena izmed regij, ki so se soočale z večjimi razvojnimi izzivi, zlasti zaradi prometne oddaljenosti in strukturnih gospodarskih sprememb. Prav zato imajo aktualne investicije še poseben pomen. Projekti, ki se izvajajo v tem mandatu, ustvarjajo nove razvojne temelje – od boljše prometne dostopnosti do posodobitve zdravstvene in socialne infrastrukture ter podpore industriji in gospodarstvu.
Pri tem ima pomembno vlogo tudi sodelovanje med državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom. Prav takšno sodelovanje je omogočilo, da se številni projekti, ki so bili dolga leta načrtovani ali odlagani, sedaj dejansko izvajajo. Koroška tako ostaja regija z močno industrijsko tradicijo, z znanjem in delavnostjo ljudi, ki so skozi desetletja oblikovali njen gospodarski značaj. Prav ta tradicija pa predstavlja pomembno izhodišče za prihodnji razvoj. Industrija, podjetništvo in inovacije se vse bolj povezujejo z novimi investicijami v infrastrukturo, izobraževanje in javne storitve.
Prav zato je bil obisk avtobusa na Koroškem več kot le del volilne kampanje. Bil je tudi priložnost za pregled poti, ki jo je regija v zadnjih letih že prehodila, ter za razmislek o korakih, ki bodo Koroško vodili v naslednje razvojno obdobje.
Dušan Stojanovič: »Po poplavah so bila zagotovljena takojšnja sredstva za sanacijo, pomembna vlaganja so bila namenjena tudi socialni infrastrukturi, med drugim za domove za starejše v Slovenj Gradcu in Mislinji. V tem mandatu so bile izvedene tudi rekordne investicije v koroško zdravstvo, občine pa so prejele najvišje povprečnine doslej. Država je zagotovila tudi dodatna sredstva za šolstvo, regionalni razvoj, urejanje vodotokov in prometno infrastrukturo, vključno s projektom hitre ceste, pomembno podporo pa je prejelo tudi gospodarstvo. Zato prosim: pojdimo na volitve in glasujmo odgovorno. Za Koroško gre.«
Država je zagotovila tudi dodatna sredstva za šolstvo, regionalni razvoj, urejanje vodotokov in prometno infrastrukturo, vključno s projektom hitre ceste, pomembno podporo pa je prejelo tudi gospodarstvo. Zato prosim: pojdimo na volitve in glasujmo odgovorno.
