Devet občin, dve volilni enoti in ena razvojna zgodba Savinjske regije.
V devetih občinah Savinjske statistične regije – od Rogaške Slatine do Vranskega – so bili v zadnjih štirih letih potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti več sto milijonov evrov. Gre za investicije v infrastrukturo, zdravstvo, stanovanja, varstvo pred poplavami, gospodarstvo in lokalne skupnosti, ki vidno spreminjajo podobo tega dela Slovenije.
Prav po Spodnji Savinjski dolini ter skozi Obsotelje in Kozjansko je potekala tokratna pot volilnega avtobusa Svobode, ki je povezala Rogaško Slatino, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Celje, Žalec, Polzelo, Braslovče, Prebold in Vransko. Posebnost trase je, da prečka dve volilni enoti – Celje (VE 5) in Maribor (VE 7), vendar ostaja znotraj enotnega regionalnega prostora Savinjske statistične regije, ki ga povezujejo skupni razvojni izzivi in priložnosti.
Na poti so bili poslanski kandidati Svobode iz teh okolij: Danica Polak Gruden (Šentjur), Miha Lamut (Celje 1), Janja Sluga (Celje 2), Aleš Rezar (Žalec 1), Dejan Tamše (Žalec 2) in David Stupica (Šmarje pri Jelšah). Vsak izmed njih prihaja iz okolja, kjer so v zadnjih letih potekali pomembni projekti, ki so vplivali na razvoj lokalne skupnosti.
Savinjska je bila v tem mandatu ena od regij, kjer so se razvojni premiki najbolj jasno pokazali. Celje je dobilo nove stanovanjske projekte, pomembna vlaganja v zdravstveno infrastrukturo in obsežne protipoplavne ureditve. V Spodnji Savinjski dolini potekajo projekti urejanja vodotokov, sanacije po poplavah in izboljšanja prometne in komunalne infrastrukture. V številnih občinah se hkrati izvajajo projekti, ki spodbujajo razvoj podjetništva, turizma in kakovosti bivanja.
Ta razvoj je del širše slike, o kateri je v svojem javnem pismu državljankam in državljanom spregovoril predsednik vlade dr. Robert Golob. Po njegovih besedah je vlada v zadnjih letih sprejemala odločitve z jasnim ciljem – zaščititi ljudi, ohraniti stabilnost države ter ustvariti pogoje za nadaljnji razvoj in večjo socialno varnost. Savinjska regija je tako eden najbolj oprijemljivih primerov, kako se takšne odločitve uresničujejo na terenu.
Občina Šmarje pri Jelšah: komunalna infrastruktura, stanovanja in oživljanje kulturne dediščine
V Občini Šmarje pri Jelšah so bili v mandatu sedanje vlade potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti več kot 14 milijonov evrov. Vlaganja so usmerjena predvsem v izboljšanje komunalne infrastrukture, razvoj javnih stanovanj, oživljanje kulturne dediščine ter izboljšanje kakovosti javnega prostora. Ob tem so bila sredstva namenjena tudi razvoju turizma, digitalni preobrazbi podjetij in podpori lokalnemu gospodarstvu.
Največji infrastrukturni projekt predstavlja izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Grobelno – Šentvid (2. faza), v vrednosti približno 2,19 milijona evrov. Projekt izboljšuje odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ter prispeva k varovanju vodnih virov in okolja na širšem območju občine.
Pomemben del vlaganj je namenjen tudi reševanju stanovanjskega vprašanja. V občini so bila zgrajena nova javna najemna stanovanja, financirana tudi iz Načrta za okrevanje in odpornost. Med ključnimi projekti izstopajo:
- gradnja oskrbovanih stanovanj v Šmarju pri Jelšah, vredna približno 1,55 milijona evrov, s katero je občina pridobila 15 novih javnih najemnih stanovanj,
- projekt Objekt O1 v Šmarju pri Jelšah, vreden približno 1,31 milijona evrov, s katerim je bilo prav tako zagotovljenih 15 novih oskrbovanih najemnih stanovanj.
Ta vlaganja pomembno prispevajo k večji dostopnosti stanovanj za starejše in druge ranljive skupine ter k razvoju skupnostnih oblik bivanja.
Poseben poudarek je namenjen tudi ohranjanju in oživljanju kulturne dediščine. Eden najpomembnejših projektov na tem področju je obnova in revitalizacija dvorca Jelšingrad. Tako izstopata projekta:
- projekt Kulturna doživetja dvorca Jelšingrad, vreden približno 1,77 milijona evrov,
- nadaljnja faza obnove in urejanja dvorca Jelšingrad, vredna približno en milijon evrov.
Cilj projektov je preoblikovati dvorec v pomembno kulturno in turistično središče območja ter povečati njegovo vlogo pri razvoju kulturnega turizma na Kozjanskem.
Pomembna sredstva so namenjena tudi izboljšanju javnega prostora in turistične ponudbe občine. Med projekti izstopajo:
- projekt Zelene površine Šmarja pri Jelšah, vreden približno 1,32 milijona evrov, ki vključuje urejanje parkov, rekreacijskih površin in javnih prostorov za druženje,
- izgradnja kopališča Šmarje pri Jelšah, vredna približno pol milijona evrov, ki predstavlja pomembno pridobitev za šport in rekreacijo prebivalcev.
Izvedene so bile tudi manjše investicije v športno infrastrukturo, med drugim obnova športnih površin pri osnovni šoli ter ureditev razsvetljave športnih igrišč.
Del sredstev je namenjen tudi podpori lokalnemu gospodarstvu in digitalni preobrazbi podjetij. Med projekti izstopajo investicije v tehnološko posodobitev podjetij, nakup proizvodne opreme ter uvedbo digitalnih rešitev v poslovne procese.
V občini se izvajajo tudi programi dviga digitalnih kompetenc prebivalcev, kot so Digi info točke in izobraževalni programi za uporabo digitalnih storitev države, kar prispeva k večji digitalni vključenosti prebivalstva.
David Stupica: »Že dolgo kot aktiven državljan pozorno spremljam politično dogajanje. Vedno sem znal pohvaliti, kar je bilo dobrega, in se jasno oglasiti, kadar so bile ogrožene temeljne vrednote demokracije. Verjamem namreč, da sta aktivna državljanska drža in udeležba na volitvah najmočnejši orodji, s katerima lahko državljani vplivamo na smer razvoja naše države. Politika ni oddaljena od ljudi – vpliva na kakovost našega vsakdana, na priložnosti mladih, na varnost starejših ter na razvoj gospodarstva in podeželja. Morda bi si lahko rekel, da sem le posameznik, a vem, da v demokraciji vsak posameznik šteje in da ima vsak glas svojo težo. Prav zato sem se odločil za ponovno kandidaturo. Želim si Slovenije, ki ohranja in krepi demokracijo. Slovenije, kjer skupnosti ne preglasi molk, temveč jih povezuje dialog. Države, ki je pravna, pravična in socialna ne le na papirju, ampak tudi v praksi – države, ki temelji na vladavini prava, državljanskem pogumu in osebni odgovornosti. Kot domačin sem še posebej ponosen, da smo v tem mandatu v Obsotelje in na Kozjansko pripeljali konkretne investicije – od obnove treh gradov do razvoja podjetniške infrastrukture in domov za starejše ter številnih drugih projektov, ki izboljšujejo kakovost življenja ljudi. Naš cilj je jasen: da ljudje tukaj ostajajo, delajo in dobro živijo. Torej bo 22. marca glas zame glas za medsebojno spoštovanje, zaupanje in sodelovanje.
Verjamem namreč, da sta aktivna državljanska drža in udeležba na volitvah najmočnejši orodji, s katerima lahko državljani vplivamo na smer razvoja naše države.
Občina Šentjur: vlaganja v šolstvo, komunalno infrastrukturo in varnost pred poplavami
V Občini Šentjur so bili v mandatu vlade dr. Roberta Goloba potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti približno 33 milijonov evrov. Gre za razvojni paket vlaganj, ki zajema predvsem izboljšanje komunalne infrastrukture, gradnjo in obnovo izobraževalnih objektov, zdravstvene investicije, obnovo kulturne dediščine ter projekte za večjo varnost pred poplavami. Projekti pomembno prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev v občini in krepitvi razvojnih možnosti širšega območja Kozjanskega.
Največja investicija v občini je novogradnja Podružnične osnovne šole Kalobje z vrtcem in telovadnico, vredna približno 6,1 milijona evrov. Projekt pomeni pomembno izboljšanje pogojev za izobraževanje in varstvo otrok na območju Kalobja ter zagotavlja sodobne učne in športne prostore za prihodnje generacije.
Med pomembnimi projekti je tudi dozidava telovadnice Osnovne šole Hruševec Šentjur, vredna približno en milijon evrov, ki izboljšuje pogoje za športno vzgojo in omogoča širšo uporabo športne infrastrukture tudi za lokalno skupnost.
Pomemben korak za razvoj zdravstvenih storitev v občini predstavlja nadzidava severnega trakta Zdravstvenega doma Šentjur, vredna približno en milijon evrov. Investicija omogoča širitev zdravstvenih programov in izboljšanje pogojev za delo zdravstvenega osebja ter oskrbo pacientov.
Velik del vlaganj v občini je namenjen komunalni infrastrukturi, predvsem izboljšanju oskrbe s pitno vodo ter urejanju kanalizacijskega sistema. Največji projekt na tem področju je nadgradnja vodovodnega omrežja v Občini Šentjur, vredna približno 3,5 milijona evrov, ki vključuje posodobitev vodovodnih sistemov in izboljšanje zanesljivosti oskrbe s pitno vodo. Pomembna je tudi dograditev kanalizacijskega omrežja Šentjur – IV. faza, vredna približno 3,23 milijona evrov, ki nadaljuje širitev kanalizacijskega sistema in prispeva k varovanju vodnih virov ter izboljšanju kakovosti okolja. Skupaj ti projekti predstavljajo pomemben korak k dolgoročni urejenosti komunalne infrastrukture v občini.
Tudi območje Šentjurja je bilo v zadnjih letih večkrat prizadeto zaradi poplav in vremenskih ujm, zato so bila v tem mandatu namenjena sredstva za sanacijo škode in izboljšanje zaščite pred prihodnjimi poplavami. Med pomembnimi projekti je odprava posledic poplav na porečju Savinje, ki so prizadele območje julija in avgusta 2023, v vrednosti približno 970 tisoč evrov. Poleg tega je za sanacijo škode po poplavah julija 2024 namenjenih približno 1,09 milijona evrov. Pomemben projekt za dolgoročno varnost območja predstavlja tudi izgradnja prodnih pregrad v Šentjurju (faza G), vredna približno 363 tisoč evrov, ki zmanjšuje nevarnost hudourniških poplav in stabilizira vodotoke na območju občine.
Med pomembnejšimi projekti je tudi obnova rojstne hiše skladateljev Benjamina in Gustava Ipavca v Zgornjem trgu v Šentjurju, vredna približno 965 tisoč evrov, ter dodatni projekt obnove Ipavčeve hiše v vrednosti približno 800 tisoč evrov. Projekta pomembno prispevata k ohranjanju kulturne dediščine in razvoju kulturnega turizma v občini.
Na področju športa je bil izveden tudi projekt izgradnje Športnega parka Franja Malgaja v Šentjurju, v vrednosti približno 250 tisoč evrov, ki izboljšuje pogoje za športno dejavnost in rekreacijo lokalnih prebivalcev.
Pomemben del razvojne slike predstavljajo tudi investicije podjetij in projekti digitalne preobrazbe, med njimi:
- nakup in obnova proizvodnega objekta podjetja Rotobox,
- nakup strojne opreme podjetja Wood Design,
- digitalna transformacija podjetij BETEC in AHAC,
- ter tehnološki projekt pretvornika energije valov v električno energijo podjetja ETRA.
Ti projekti prispevajo k razvoju podjetništva, tehnoloških inovacij in digitalne transformacije gospodarstva v občini.
Danica Polak Gruden: »Imam več kot 20 let izkušenj z delom v državnih institucijah, tako v zakonodajni kot izvršilni veji oblasti. V tem času sem sodelovala pri pripravi zakonodajnih in političnih rešitev na številnih področjih – od financ, izobraževanja in kulture do socialne politike, mednarodnih odnosov in evropskih zadev. Danes kot direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti sodelujem pri oblikovanju pomembnih državnih politik ter povezujem institucije pri iskanju rešitev za konkretne izzive ljudi. Pri svojem delu zagovarjam dialog, sodelovanje in odločitve, ki temeljijo na odgovornosti ter spoštovanju ljudi. Leta 2022 sem v Šentjurju že kandidirala na državnozborskih volitvah, zato me številni med vami že poznate. Sem človek, ki zna povezovati, iskati rešitve in vztrajati, ko je to za skupnost najpomembnejše. Rezultati tega mandata so vidni tudi v Občini Šentjur. Za razvoj občine je bilo v tem obdobju zagotovljenih več kot 29 milijonov evrov sredstev – približno 13,7 milijona evrov iz državnega proračuna in 15,4 milijona evrov iz evropskih sredstev. To so konkretni projekti, ki prispevajo k razvoju naše občine. Veliko smo že naredili, a delo še ni končano. Drage volivke in volivci Šentjurja, v nedeljo, 22. marca, vas vabim, da se udeležite volitev.«
Rezultati tega mandata so vidni tudi v Občini Šentjur. Za razvoj občine je bilo v tem obdobju zagotovljenih več kot 29 milijonov evrov sredstev – približno 13,7 milijona evrov iz državnega proračuna in 15,4 milijona evrov iz evropskih sredstev.
Mestna občina Celje: stanovanja, zdravstvo, protipoplavna varnost in razvoj prometne infrastrukture
V Mestni občini Celje so bili v sedanje vlade potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti približno 210 milijonov evrov. Gre za zelo širok razvojni paket, ki zajema stanovanjsko politiko, zdravstveno infrastrukturo, protipoplavno varnost, komunalne projekte, izobraževanje, kulturo in razvoj javnega prostora.
Zelo močan sklop vlaganj je namenjen zdravstvu. Največja investicija je finalizacija prve etape nadomestne novogradnje v Splošni bolnišnici Celje v vrednosti 32,44 milijona evrov, ki pomeni enega največjih zdravstvenih projektov v regiji. Med pomembnimi projekti sta tudi rekonstrukcija Zdravstvenega doma Celje v vrednosti 3,63 milijona evrov ter energetska sanacija centralne pralnice Splošne bolnišnice Celje v vrednosti 3,46 milijona evrov. Poleg tega je bil del vlaganj namenjen tudi posodobitvi medicinske opreme, pri čemer je za celjsko bolnišnico na seznamu več investicij, med drugim v vrednosti 2,14 milijona evrov, 1,5 milijona evrov, 771 tisoč evrov in 466 tisoč evrov, kar dodatno izboljšuje pogoje za zdravljenje in delo zdravstvenega osebja.
Pomemben del razvojnih vlaganj je namenjen tudi izobraževanju in razvoju kadrov. Poseben pomen ima prizidava Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje v vrednosti 5,47 milijona evrov, ki krepi pogoje za izobraževanje prihodnjih zdravstvenih kadrov. Med projekti izstopa tudi dozidava telovadnice pri Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki je bila doslej edina srednja šola v državi brez lastne telovadnice. Pomembna je tudi energetska sanacija Dijaškega doma Celje, ki izboljšuje bivalne pogoje dijakov.
Za Celje je posebej pomembna tudi protipoplavna varnost, saj je mesto v preteklosti večkrat občutilo posledice poplav. Največji projekt v izvedbi je protipoplavna ureditev Savinje na območju Polul, pomemben del širšega sistema urejanja vodotokov v Savinjski dolini. Poleg tega se izvaja še kohezijski projekt ureditve Savinje na odseku Ločica–Letuš v vrednosti približno 27 milijonov evrov, tako da skupna evropska protipoplavna vlaganja za Celje in širše območje presegajo 50 milijonov evrov. Ti projekti kažejo, da Celje poplavne ogroženosti ne rešuje z enim samim ukrepom, temveč s celovitim paketom posegov na več vodotokih hkrati, ki dolgoročno izboljšujejo varnost mesta in okolice.
Pomemben razvojni sklop predstavljajo tudi projekti komunalne infrastrukture, med katerimi izstopata projekta:
- odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Savinje – Celje, Štore in Vojnik v vrednosti 10,72 milijona evrov,
- odvajanje in čiščenje odpadnih voda v aglomeracijah Celje in Šentjur z nadgradnjo čistilne naprave Škofja vas v vrednosti 8,38 milijona evrov.
Pomemben poudarek razvoja Celja je tudi prometna infrastruktura in trajnostna mobilnost. Vlada je v tem mandatu sprejela sklep o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo obvoznice Celja in srednjega dela 3. razvojne osi, s čimer se je uradno začel postopek umeščanja projekta v prostor. Gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov za mesto, saj bo nova prometna povezava razbremenila mestno jedro tranzitnega tovornega prometa in izboljšala kakovost bivanja v mestu.
Država hkrati načrtuje tudi nov sodoben potniški center v Celju, ki bo vključeval novo avtobusno postajo, garažno hišo in boljšo povezavo različnih oblik javnega prevoza. Takšna infrastruktura bo pomembno prispevala k razvoju trajnostne mobilnosti in večji dostopnosti mesta. V širšem prometnem okviru država pripravlja tudi dokumentacijo za hitro železniško povezavo med Mariborom in Ljubljano, ki bi v prihodnje omogočila pot med obema mestoma v približno 55 minutah. Takšna železniška povezava bi pomembno okrepila uporabo javnega potniškega prometa ter Celje še tesneje povezala z največjima slovenskima mestoma.
Med pomembnimi mestnimi projekti so tudi:
- energetska sanacija Športnega centra Celje – Ljubljanska,
- Center urbanega dogajanja Celje,
- ter več projektov kulturne dediščine, med njimi obnova Stare grofije – Celeia Antiqua – vile s freskami in dodatna obnova Stare grofije Celje.
Ti projekti kažejo, da je Celje eno tistih mest, kjer se državni razvojni vložki neposredno prepletajo z razvojem javnih storitev, mestne infrastrukture in lokalnega gospodarstva ter prispevajo k dolgoročnemu razvoju mesta in širše Savinjske regije.
Miha Lamut: »Na širšem območju Celja smo v tem mandatu z velikimi infrastrukturnimi in razvojnimi projekti naredili pomemben korak naprej. Z vlaganji v protipoplavno zaščito, prometno infrastrukturo in druge razvojne projekte smo okrepili varnost ljudi – tako pred naravnimi nesrečami kot tudi na cestah. Prav na tem področju sem si skozi celoten mandat še posebej prizadeval, saj verjamem, da je varnost temelj kakovostnega življenja v vsaki skupnosti. Rezultati so danes vidni na terenu: Celje in širša regija dobivata infrastrukturo, ki povezuje ljudi, izboljšuje prometno varnost in odpira nove razvojne možnosti. Razvoj ne sme obstati – graditi moramo naprej, premišljeno in odgovorno. Ob tem skrbimo tudi za trajnostni razvoj regije. Projekti, ki jih danes uresničujemo, ustvarjajo temelje za prihodnost – za gospodarstvo, nova delovna mesta in za okolje, v katerem lahko ljudje živijo kakovostno in varno. Pri tem pa ne smemo pozabiti na vrednote, ki držijo družbo skupaj: solidarnost, vključenost in konkurenčnost. Verjamem v odprto, zadovoljno in svobodno družbo. Zato pravim jasno: delo še ni končano – razvoj Celja in celotne regije moramo nadaljevati z enako odločnostjo tudi v prihodnje.«
Rezultati so danes vidni na terenu: Celje in širša regija dobivata infrastrukturo, ki povezuje ljudi, izboljšuje prometno varnost in odpira nove razvojne možnosti. Razvoj ne sme obstati – graditi moramo naprej, premišljeno in odgovorno.
Janja Sluga: »Vlada dr. Roberta Goloba je v lanskem letu sprejela sklep o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo obvoznice Celja in srednjega dela 3. razvojne osi, s čimer se je tudi uradno začel postopek umeščanja v prostor. S tem je bil narejen zelo velik korak k temu cilju. Želimo si, da bi se vsi postopki v zvezi z izgradnjo čim bolj pospešili, da bi do te povezave prišli čim prej in s tem razbremenili Celje najtežjega tovornega prometa skozi samo mestno jedro ter zagotovili boljše in bolj zdravo okolje za Celjanke in Celjane. Vizija Svoboda za prihodnji mandat je pripraviti vso dokumentacijo za hitro železniško progo med Mariborom in Ljubljano, ki bo pot omogočila v zgolj 55 minutah. Gre za uresničljiv cilj, ki med drugim spodbuja večjo uporabo javnega potniškega prometa. V Celju bo država vlagala tudi v nov sodobni potniški center z novo avtobusno postajo in garažno hišo, ki bo omogočal povezavo med različnimi oblikami prevoza ter bo varen in prijazen do Celjank in Celjanov. Država je v tem mandatu v celjske vrtce ter osnovne in srednje šole vložila skoraj sedem milijonov evrov. Poleg novega vrtca Čira Čara in prizidka k Osnovni šoli Glazija Celje mesto dobiva tudi novo telovadnico in zunanje športne površine na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti – edini srednji šoli pri nas, ki doslej sploh ni imela telovadnice. Obnavlja se dijaški dom, širijo se učni prostori na Srednji zdravstveni šoli, obnovljena je bila streha na Gimnaziji Celje – Center in še številni drugi projekti. Ustvarjamo boljše pogoje za izobraževanje in usposabljanje mladih ter vlagamo v sodobno infrastrukturo za lepšo prihodnost mladih generacij.«
Država je v tem mandatu v celjske vrtce ter osnovne in srednje šole vložila skoraj sedem milijonov evrov.
Občina Žalec: vodna infrastruktura, podjetništvo in razvoj Spodnje Savinjske doline
V Občini Žalec so bili v mandatu vlade dr. Roberta Goloba potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti več kot 60 milijonov evrov. Vlaganja so usmerjena predvsem v izboljšanje vodne infrastrukture, sanacijo posledic poplav, razvoj podjetništva ter posodobitev javne infrastrukture. Zaradi svoje lege v središču Spodnje Savinjske doline je Žalec tudi nosilna občina pri več regionalnih projektih, ki izboljšujejo pogoje za razvoj celotnega območja.
Največji infrastrukturni projekt predstavlja rekonstrukcija in nadgradnja vodovodnega sistema Spodnje Savinjske doline, večobčinski projekt v vrednosti približno 6,39 milijona evrov. Projekt vključuje obnovo dotrajanega vodovodnega omrežja, izboljšanje zanesljivosti oskrbe s pitno vodo ter povečanje odpornosti sistema na sušna obdobja. Pomemben je tudi projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop, vreden približno 5,11 milijona evrov, ki izboljšuje vodno infrastrukturo v več občinah Savinjske regije in prispeva k dolgoročni stabilnosti vodnih virov.
Velik del sredstev je bil namenjen tudi odpravljanju posledic poplav in izboljšanju poplavne varnosti. Med ključnimi projekti izstopa sanacija vodotokov in vodne infrastrukture po poplavah leta 2023, ki vključuje obnovo poškodovanih nasipov, brežin in vodnogospodarskih ureditev. Ta vlaganja prispevajo k večji varnosti prebivalcev ter k dolgoročni zaščiti naselij, kmetijskih zemljišč in prometne infrastrukture v dolini Savinje.
Žalec je pomembno gospodarsko središče Savinjske doline, zato je del sredstev namenjen tudi podpori podjetništvu in tehnološkemu razvoju. Med projekti izstopajo investicije v digitalno transformacijo podjetij, ki vključujejo posodobitev proizvodnih procesov, uvajanje digitalnih rešitev in razvoj novih tehnoloških storitev. Ti projekti povečujejo konkurenčnost podjetij ter ustvarjajo pogoje za nova delovna mesta. Pomembna so tudi vlaganja v posodobitev podjetniške infrastrukture in razvoj poslovnih con, ki omogočajo širitev gospodarske dejavnosti v občini.
V občini so bila sredstva namenjena tudi izboljšanju javne infrastrukture in kakovosti bivanja. Izvedeni so bili projekti urejanja javnih površin, športne infrastrukture ter podpornih turističnih programov, ki prispevajo k razvoju lokalnega turizma in rekreacije. Žalec je s svojo prepoznavno turistično ponudbo – od kulturne dediščine do hmeljarske tradicije – pomemben del turistične identitete Savinjske doline, zato so projekti usmerjeni tudi v ohranjanje in nadgradnjo te dediščine.
Aleš Rezar: »Pred nami so ene najpomembnejših državnozborskih volitev v zgodovini samostojne Slovenije. Ne odločamo se le o tem, kdo bo sedel v parlamentu, ampak predvsem o tem, kakšno pot bo ubrala država v prihodnjih letih – pot stabilnosti, razvoja in sodelovanja ali pa pot vračanja v stare politične vzorce. V tem mandatu smo prvič po dolgem času dočakali vlado, ki je mandat tudi izpeljala do konca. Pod vodstvom predsednika vlade Roberta Goloba je Slovenija dosegla številne rekordne kazalnike – od gospodarske rasti do zaposlenosti in obsega razvojnih investicij. To niso abstraktne številke, ampak konkretni projekti, ki jih ljudje vidijo v svojih občinah, na cestah, v šolah, bolnišnicah in lokalnih skupnostih. Na teh volitvah se zato odločamo zelo jasno: ali bomo nadaljevali pot razvoja in odgovornega upravljanja države ali pa bomo mandat ponovno predali tistim, ki so ga v preteklosti že trikrat imeli priložnost izpeljati, pa niso uspeli uresničiti obljubljene blaginje. Prav zato so te volitve tudi izbira med dvema pristopoma k politiki. Med tistimi, ki gradimo, povezujemo in ustvarjamo pogoje za razvoj države, ter tistimi, ki politiko razumejo predvsem kot prostor razdiranja, konfliktov in rušenja. Na koncu je odločitev v rokah državljank in državljanov. A izbira je jasna: ali nadaljujemo pot gradnje in razvoja Slovenije – ali pa jo znova prepustimo tistim, ki so jo v preteklosti že ustavili.«
Na teh volitvah se zato odločamo zelo jasno: ali bomo nadaljevali pot razvoja in odgovornega upravljanja države ali pa bomo mandat ponovno predali tistim, ki so ga v preteklosti že trikrat imeli priložnost izpeljati, pa niso uspeli uresničiti obljubljene blaginje.
Dejan Tamše: »V zadnjem mandatu smo skupaj naredili pomembne korake za razvoj Žalca, Braslovč in širše Savinjske doline. Med ključnimi projekti je ureditev krožišča v Šempetru, ki pomembno izboljšuje prometno varnost, ter sprememba namembnosti zemljišč v Letušu, s katero smo pomagali pri reševanju stanovanjskega vprašanja družin, prizadetih v poplavah. Pomemben pogled v prihodnost predstavlja tudi razpis za nov vrtec na Ponikvi, ki bo zagotovil dodatna mesta za najmlajše in okrepil možnosti za kakovostno predšolsko vzgojo v lokalnem okolju. V Žalcu medtem nastaja nov center Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), ki dodatno krepi razvoj raziskav, inovacij in kmetijstva v Savinjski dolini. Hkrati smo poskrbeli tudi za nove vsebine za kakovostnejše življenje občanov – od nadhoda Mavrica do pasjega parka. Pomemben napredek prinaša tudi nadgradnja zdravstvenih storitev z novim laboratorijem Zdravstvenega doma Žalec, medtem ko športni park v Braslovčah, podprt tudi z razpisom Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, odpira nove možnosti za šport in rekreacijo. Pri vseh teh projektih smo aktivno sodelovali in prispevali k temu, da se stvari v naši dolini premikajo naprej – v smeri boljše kakovosti življenja ljudi. Prav za takšne konkretne razvojne projekte se bom zavzemal tudi v prihodnje, kot poslanec naše doline v državnem zboru.«
V zadnjem mandatu smo skupaj naredili pomembne korake za razvoj Žalca, Braslovč in širše Savinjske doline. Med ključnimi projekti je ureditev krožišča v Šempetru, ki pomembno izboljšuje prometno varnost, ter sprememba namembnosti zemljišč v Letušu, s katero smo pomagali pri reševanju stanovanjskega vprašanja družin, prizadetih v poplavah.
Občina Rogaška Slatina: komunalna infrastruktura, turizem in nova stanovanja
V Občini Rogaška Slatina so bili v mandatu vlade dr. Roberta Goloba potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti približno 17 milijonov evrov. Gre za raznolika vlaganja, ki vključujejo izboljšanje komunalne infrastrukture, razvoj turistične in športne ponudbe, gradnjo novih javnih stanovanj ter spodbude gospodarstvu in digitalni preobrazbi podjetij. Ti projekti pomembno prispevajo k razvoju zdraviliškega mesta in širšega območja Obsotelja.
Med največjimi projekti je projekt odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v porečju Sotle na območju Rogaške Slatine, v vrednosti približno 2,34 milijona evrov. Projekt vključuje nadgradnjo kanalizacijskega sistema ter izboljšanje čiščenja odpadnih voda, kar pomembno prispeva k varovanju vodnih virov in izboljšanju kakovosti okolja. Pomemben je tudi projekt odvajanja odpadnih voda v aglomeraciji Spodnje Sečovo, vreden približno 1,85 milijona evrov, ki dodatno širi kanalizacijsko infrastrukturo in zmanjšuje obremenitev vodotokov.
Na področju javne infrastrukture izstopa energetska prenova Šolskega centra Rogaška Slatina, vredna približno 3,14 milijona evrov. Projekt vključuje celovito energetsko sanacijo objekta in izboljšanje pogojev za izobraževanje ter zmanjšanje porabe energije v javnih stavbah.
Pomemben projekt za razvoj turizma in športne infrastrukture je tudi izgradnja letnega kopališča Rogaška Slatina, za katero je namenjen približno en milijon evrov državnih sredstev. Projekt izboljšuje turistično ponudbo zdraviliškega mesta in krepi možnosti za rekreacijo domačinov in obiskovalcev. Poleg tega je bil izveden tudi projekt ureditve nogometnega igrišča v Rogaški Slatini, v vrednosti približno 100 tisoč evrov, ki prispeva k razvoju športne infrastrukture v občini.
Na področju stanovanjske politike izstopa projekt oskrbovanih stanovanj na Kidričevi ulici v Rogaški Slatini, kjer je bilo v okviru investicije pridobljenih šest novih javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, skupna vrednost projekta pa znaša približno 777 tisoč evrov. Poleg tega je bil izveden tudi projekt nakupa dodatnih stanovanj v istem objektu, v vrednosti približno 438 tisoč evrov, kar skupaj predstavlja pomemben korak k izboljšanju dostopnosti stanovanj za starejše in druge ranljive skupine prebivalstva. V občini je načrtovan tudi projekt gradnje novih javnih najemnih stanovanj v Rogaški Slatini, pri katerem je bil v tem mandatu izveden nakup zemljišča za prihodnjo stanovanjsko gradnjo, v vrednosti približno 139 tisoč evrov.
Del sredstev je namenjen tudi spodbujanju gospodarskega razvoja in digitalne preobrazbe podjetij. Med projekti izstopa investicija podjetja GIC Gradnje v okviru projekta Gradbeništvo 4.0, vredna približno 2,06 milijona evrov, ki omogoča tehnološko posodobitev proizvodnih procesov. Pomembna je tudi naložba v povečanje proizvodnih zmogljivosti podjetja GIC Gradnje, vredna približno 391 tisoč evrov, ter investicija podjetja Panles v razvoj proizvodnje vrtnega pohištva, vredna približno 790 tisoč evrov.
Med projekti digitalne transformacije so tudi digitalna preobrazba podjetja Kozmetika Afrodita, digitalizacija podjetja Korez ter digitalna transformacija podjetja AZA Plus, ki prispevajo k večji tehnološki konkurenčnosti lokalnega gospodarstva. Po poplavah v zadnjih letih so bila v občini namenjena tudi sredstva za odpravo škode in izboljšanje varnosti prostora. Med projekti je odprava posledic poplav na porečju Savinje po ujmah junija 2024, v vrednosti približno 457 tisoč evrov, ki vključuje sanacijo poškodovane infrastrukture in stabilizacijo prizadetih območij.
Občina Polzela: vodna infrastruktura, poplavna varnost in razvoj skupnosti
V Občini Polzela so bili v zadnjih štirih letih potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti več kot 18 milijonov evrov. Vlaganja so usmerjena predvsem v izboljšanje komunalne infrastrukture, povečanje poplavne varnosti, razvoj javnih storitev ter podporo gospodarstvu in digitalni preobrazbi podjetij.
Med največjimi projekti je rekonstrukcija in nadgradnja vodovodnega sistema Spodnje Savinjske doline, večobčinski projekt v vrednosti približno 6,39 milijona evrov, ki vključuje posodobitev vodovodnega omrežja in izboljšanje zanesljivosti oskrbe s pitno vodo. Pomemben je tudi projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop, vreden približno 5,11 milijona evrov, ki zajema več občin Savinjske regije in prispeva k dolgoročni stabilnosti vodne oskrbe.
Velik del sredstev je bil namenjen tudi sanaciji posledic poplav in neurij v zadnjih letih. Izvedeni so bili projekti sanacije vodotokov ter obnove poškodovane infrastrukture, ki vključujejo utrjevanje brežin, obnovo vodnogospodarskih ureditev ter izboljšanje poplavne varnosti naselij. Ti projekti so del širšega sistema protipoplavne zaščite Savinjske doline, ki zmanjšuje tveganje za poplave ter izboljšuje varnost prebivalcev in infrastrukture.
Del sredstev je namenjen tudi razvoju gospodarstva in podpori podjetjem. Med projekti izstopajo programi digitalne transformacije podjetij, ki omogočajo uvajanje novih tehnologij, posodobitev proizvodnih procesov in večjo konkurenčnost na domačem in tujih trgih. Podprti so bili tudi projekti razvoja podjetniških dejavnosti in tehnološke posodobitve, ki prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest in krepitvi lokalnega gospodarstva.
V občini so bila izvedena tudi vlaganja v javno infrastrukturo, športne površine in izboljšanje javnega prostora, ki prispevajo k višji kakovosti bivanja prebivalcev. Projekti vključujejo urejanje rekreacijskih površin, podporo športnim dejavnostim ter razvoj lokalne turistične ponudbe.
Občina Braslovče: komunalna infrastruktura, šolstvo in sanacija po poplavah
Občino Braslovče so v mandatu sedanje vlade razvojno zaznamovali projekti v skupni vrednosti približno 14 milijonov evrov. Vlaganja so usmerjena predvsem v izboljšanje komunalne infrastrukture, razvoj izobraževalnih in športnih objektov ter sanacijo škode po naravnih nesrečah. Projekti pomembno prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalcev Spodnje Savinjske doline ter krepijo odpornost prostora na posledice ekstremnih vremenskih dogodkov.
Pomemben del vlaganj v občini predstavlja nadgradnja sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini, večobčinski projekt, ki zajema več občin v regiji, med njimi tudi Braslovče. Vrednost projektnih posegov, ki se nanašajo na območje občine Braslovče, znaša približno 3,5 milijona evrov. Projekt vključuje gradnjo novih kanalizacijskih vodov ter izboljšanje delovanja čistilnih naprav.
Pomemben je tudi projekt dograditve vodovodnega omrežja v Občini Braslovče, vreden približno 2,2 milijona evrov, ki izboljšuje zanesljivost oskrbe s pitno vodo ter omogoča priključevanje dodatnih gospodinjstev na javni vodovodni sistem.
Občina Braslovče je bila med območji, ki so jih močno prizadele poplave avgusta 2023, zato so bila sredstva namenjena tudi obnovi poškodovane infrastrukture in izboljšanju vodne varnosti. Med projekti izstopa sanacija vodotokov in vodnogospodarskih ureditev, ki se izvaja v okviru širših ukrepov na porečju Savinje. Za posege na območju občine Braslovče je bilo namenjenih približno 2,6 milijona evrov, kar vključuje utrjevanje brežin, čiščenje strug in izboljšanje pretočnosti vodotokov.
Dodatno so bila sredstva namenjena tudi sanaciji lokalnih cest in mostov po poplavah, v vrednosti približno 1,3 milijona evrov, kar omogoča ponovno varno uporabo prometne infrastrukture na območju občine.
Na področju izobraževanja je pomembna investicija energetska sanacija Osnovne šole Braslovče, vredna približno 2,1 milijona evrov, ki vključuje izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe, prenovo ogrevalnega sistema in posodobitev učnih prostorov. Pomemben projekt predstavlja tudi posodobitev športne infrastrukture ob osnovni šoli in lokalnem športnem parku, v vrednosti približno 600 tisoč evrov, ki izboljšuje pogoje za športno dejavnost učencev ter lokalnih športnih društev.
Del sredstev je namenjen tudi razvoju lokalnega gospodarstva. Med projekti so investicije podjetij v tehnološko posodobitev proizvodnje in digitalno preobrazbo, ki omogočajo razvoj novih izdelkov, izboljšanje proizvodnih procesov ter večjo konkurenčnost podjetij na domačem in tujih trgih. Takšne investicije pomembno prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest ter dolgoročnemu gospodarskemu razvoju občine Braslovče.
Občina Prebold: protipoplavna zaščita, vodna infrastruktura in razvoj podjetništva
V Občini Prebold so bili v mandatu vlade dr. Roberta Goloba potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti več deset milijonov evrov. Največji del teh vlaganj je povezan z izboljšanjem poplavne varnosti v porečju Savinje, razvojem vodne infrastrukture ter sanacijo posledic poplav iz leta 2023. Poleg tega so bila sredstva namenjena tudi podpori gospodarstvu, digitalni preobrazbi podjetij ter izboljšanju lokalne športne in javne infrastrukture.
Največji projekt, ki zajema tudi območje občine Prebold, je projekt zmanjšanja poplavne ogroženosti na porečju Savinje – I. sklop, vreden približno 27,5 milijona evrov. Gre za večobčinski projekt, ki zajema širše območje Spodnje Savinjske doline, med drugim tudi občino Prebold. Projekt vključuje protipoplavne ureditve vodotokov, izboljšanje pretočnosti rečnih strug ter gradnjo zaščitnih vodnogospodarskih ureditev, ki zmanjšujejo tveganje poplav. Poseben sklop sredstev je namenjen tudi sanaciji škode po poplavah leta 2023, ki so močno prizadele območje Savinjske doline. V okviru teh ukrepov se obnavlja poškodovana infrastruktura, sanirajo vodotoki ter stabilizirajo prizadeta območja, kar pomembno izboljšuje varnost prostora.
Pomemben del vlaganj je namenjen izboljšanju oskrbe s pitno vodo. Med večjimi projekti je rekonstrukcija vodovodnega sistema občin Spodnje Savinjske doline, večobčinski projekt v vrednosti približno 6,4 milijona evrov, ki vključuje posodobitev vodovodnega omrežja in izboljšanje zanesljivosti oskrbe s pitno vodo. Dodatno se izvaja tudi projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji, ki izboljšuje vodno infrastrukturo in povečuje odpornost sistema na sušna obdobja.
Za izboljšanje komunalne infrastrukture je bil izveden projekt fekalne kanalizacije v aglomeraciji Prebold, v vrednosti približno en milijon evrov. Projekt vključuje gradnjo novih kanalizacijskih vodov ter priključevanje gospodinjstev na javno kanalizacijsko omrežje, kar prispeva k varovanju okolja in izboljšanju kakovosti bivanja.
Del sredstev je namenjen tudi razvoju lokalnega gospodarstva. Med projekti izstopajo digitalne transformacije podjetij, ki omogočajo posodobitev proizvodnih procesov ter večjo konkurenčnost na trgu. Med temi projekti so:
- digitalna transformacija podjetja Uniforest,
- tehnološki projekt pametnih samonosnih vrat podjetja Ograje Kočevar,
- digitalna transformacija podjetja Sigmanova Žalec.
Ti projekti podjetjem omogočajo uvajanje naprednih digitalnih rešitev ter povečanje produktivnosti in inovativnosti.
Med manjšimi, a pomembnimi projekti je tudi izgradnja košarkarskega igrišča v Šeščah, ki izboljšuje pogoje za športno dejavnost mladih in lokalne skupnosti.
V občini potekajo tudi programi digitalnega opismenjevanja prebivalcev, med drugim projekt Dig-IT! – digitalne kompetence za odrasle, ki prebivalcem pomaga pri uporabi digitalnih storitev države.
Občina Vransko: vodna infrastruktura, sanacija po poplavah in razvoj skupnosti
V Občini Vransko pa so bili v zadnjih štirih letih potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti več kot 45 milijonov evrov. Večji del teh vlaganj je povezan z regionalnimi infrastrukturnimi projekti, ki zajemajo širše območje Savinjske regije, med drugim z izboljšanjem oskrbe s pitno vodo, razvojem trajnostne mobilnosti ter sanacijo posledic poplav. Ob tem so bila sredstva namenjena tudi razvoju kulturne dediščine, športne infrastrukture, turizma in digitalne preobrazbe lokalnega gospodarstva.
Največji projekt, ki zajema tudi območje občine Vransko, je že omenjena rekonstrukcija vodovodnega sistema občin Spodnje Savinjske doline, večobčinski projekt v vrednosti približno 6,4milijona evrov, ki vključuje posodobitev vodovodnega omrežja ter izboljšanje zanesljivosti oskrbe s pitno vodo v regiji. Pomemben je tudi projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop, vreden približno 5,11 milijona evrov, ki izboljšuje vodno infrastrukturo in povečuje odpornost sistema na sušna obdobja. Projekta sta del širših regionalnih vlaganj v vodno infrastrukturo, ki vključujejo več občin Savinjske doline.
Tudi območje občine Vransko je bilo prizadeto zaradi poplav in neurij v zadnjih letih, zato so bila sredstva namenjena sanaciji škode in izboljšanju vodne varnosti. Med projekti izstopa odprava posledic neposredne škode po poplavah na porečju Savinje, v vrednosti približno 1,39 milijona evrov, ki vključuje sanacijo poškodovane infrastrukture ter stabilizacijo vodotokov.
Posebej je bil izveden tudi projekt sanacije škode po poplavah leta 2023, vreden približno 240 tisoč evrov, ki je omogočil obnovo poškodovanih objektov in komunalne infrastrukture.
Pomemben projekt za razvoj lokalne skupnosti predstavlja Zelena pot vseh generacij, vreden približno 420 tisoč evrov. Projekt vključuje urejanje zelenih površin, rekreacijskih poti ter prostorov za druženje, kar izboljšuje kakovost bivanja prebivalcev in spodbuja trajnostni turizem.
Na področju turizma je bil izveden tudi projekt ureditve vstopne točke v Speleološki park Vransko, v vrednosti približno 100 tisoč evrov, ki izboljšuje dostopnost turistične ponudbe in omogoča razvoj naravoslovnega turizma v občini. Pomemben kulturni projekt je tudi obnova in oživitev Schwentnerjeve hiše, v vrednosti približno 524 tisoč evrov, ki prispeva k ohranjanju kulturne dediščine in razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Med projekti za izboljšanje kakovosti bivanja izstopa izgradnja novih športnih igrišč na Vranskem, v vrednosti približno 100 tisoč evrov, ki omogoča razvoj športnih dejavnosti za otroke in mladino ter rekreacijo lokalnega prebivalstva. Poleg tega je bila izvedena tudi sanacija strehe na športni dvorani Vransko, v vrednosti približno 50 tisoč evrov, kar zagotavlja boljše pogoje za športne in družbene dejavnosti v občini.
Del sredstev je namenjen tudi razvoju gospodarstva in digitalni preobrazbi podjetij. Med projekti izstopajo digitalna transformacija podjetja Gomark, digitalna transformacija podjetja Petre šotori – hale ter drugi projekti tehnološke posodobitve podjetij. Ti projekti omogočajo uvajanje digitalnih rešitev, izboljšanje proizvodnih procesov in večjo konkurenčnost podjetij na domačem in tujih trgih, kar pomembno prispeva k gospodarskemu razvoju občine
Razvoj, ki odgovarja na izzive časa: obnova po poplavah in varnejša prihodnost Savinjske doline
Če pogledamo celotno traso avtobusa, ki je povezala Rogaško Slatino, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Celje, Žalec, Polzelo, Braslovče, Prebold in Vransko, postane jasno, da razvojne zgodbe teh občin v zadnjih štirih letih niso nastajale vsaka zase, temveč kot del širšega razvojnega vala v Savinjski regiji.
Po podatkih iz javno dostopne baze projektov Vlade Republike Slovenije so bili v teh občinah v mandatu vlade dr. Roberta Goloba potrjeni, začeti ali izvedeni projekti v skupni vrednosti več sto milijonov evrov. Vlaganja so zajela številna področja – od prometne in komunalne infrastrukture do zdravstva, stanovanj, podjetništva, kulturne dediščine in digitalne preobrazbe gospodarstva.
Poseben pomen imajo vlaganja v protipoplavno zaščito in sanacijo po ujmah, ki predstavljajo največji in najzahtevnejši sklop investicij v Savinjski dolini v zadnjih desetletjih. Po katastrofalnih poplavah avgusta 2023 je država začela obsežen program sanacije in urejanja vodotokov, ki vključuje obnovo poškodovane infrastrukture, stabilizacijo brežin, gradnjo nasipov in razlivnih območij ter izboljšanje poplavne varnosti naselij.
Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih je ob pregledu obnove ugotovila, da sanacija na območju občin Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Rečica ob Savinji, Mozirje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Velenje, Vransko, Braslovče, Tabor, Prebold, Polzela in Žalec poteka dobro in v skladu z načrti. Na podlagi doslej izvedenih dejavnosti pričakujejo, da bo večina sanacijskih del zaključena v približno treh letih, celoten program odprave posledic pa v predvidenem petletnem obdobju.
Vladna ekipa se je ob tem seznanila tudi s poročilom Direkcije Republike Slovenije za vode o vlaganjih v vodotoke, ki so po poplavah dosegla rekordno raven. Od avgusta 2023 je bilo za urejanje vodotokov po državi namenjenih skoraj milijarda evrov sredstev, od tega pomemben del prav na območju Savinjske doline. Za intervencijske ukrepe je bilo namenjenih več kot 170 milijonov evrov, pri čemer je bilo samo na območju Savinje porabljenih več kot 50 milijonov evrov. Dodatna sredstva so bila namenjena tudi sanaciji poškodovane vodne infrastrukture in dolgoročnim ukrepom za izboljšanje poplavne varnosti.
V postopku priprave so tudi državni prostorski načrti za nove protipoplavne ureditve na porečju Savinje, ki bodo bistveno izboljšali varnost celotne doline. Hkrati država povečuje sredstva za redno vzdrževanje vodotokov, ki so bila v zadnjih letih večkrat višja kot v preteklosti, s posebnim poudarkom na urejanju hudourniških zaledij in uvajanju naravi prijaznih rešitev.
Vse to kaže, da razvoj v Savinjski dolini ni zgolj skupek posameznih projektov, temveč premišljen in dolgoročen proces, ki povezuje obnovo po naravnih nesrečah, izboljšanje infrastrukture in trajnostni razvoj prostora. Prav zato lahko sedanjo sliko teh občin razumemo tudi kot dokaz, da sta vlada dr. Roberta Goloba skupaj in Svoboda v tem mandatu uspela zagnati številne projekte, ki bodo pomembno vplivali na varnost, razvoj in kakovost življenja prebivalcev Savinjske statistične regije tudi v prihodnjih letih.
