Po več kot dveh desetletjih razprav, načrtovanj in gradnje danes Slovenija doživlja pomemben infrastrukturni mejnik. Drugi tir železniške proge Divača–Koper je postal realnost. Danes se bomo po njem prvič zapeljali, s tem pa se zaključuje eno najdaljših poglavij slovenskih infrastrukturnih razprav in odpira novo poglavje razvoja države.
Projekt drugega tira je eden največjih in najzahtevnejših infrastrukturnih projektov v samostojni Sloveniji. Nova železniška povezava med Divačo in Koprom je dolga približno 27 kilometrov in predstavlja sodobno, zmogljivo ter zanesljivo povezavo med koprskim pristaniščem in slovenskim ter evropskim železniškim omrežjem.
Strateška naložba za prihodnost
Ta proga ni zgolj nova železniška infrastruktura – je strateška naložba v prihodnost Slovenije. Z njo država krepi svojo logistično vlogo v srednji Evropi in izboljšuje povezave med pristaniščem Koper ter evropskimi transportnimi koridorji. Hkrati pomeni pomemben korak k bolj trajnostnemu prometu, saj omogoča večji delež prevoza tovora po železnici in zmanjšuje obremenjenost cestnega omrežja.
Gradnja drugega tira je bila izjemno zahteven projekt. Zaradi razgibanega kraškega terena je bila večina trase speljana skozi predore in čez viadukte. Na progi je bilo zgrajenih sedem glavnih predorov, skupaj več deset kilometrov predorskih cevi, ter več viaduktov in drugih zahtevnih objektov.
Za okolje
Namen projekta je predvsem povečanje zmogljivosti železniškega prometa. Obstoječa enotirna proga Divača–Koper je namreč že dolgo predstavljala ozko grlo slovenskega železniškega omrežja, saj ni več zadoščala naraščajočemu prometu, povezanemu z razvojem Luke Koper in mednarodne logistike.
Z novim tirom se bo zmogljivost bistveno povečala. Skupna kapaciteta prometa na relaciji Divača–Koper se bo lahko povečala z približno 90 vlakov na dan na več kot 200 vlakov dnevno, kar pomeni skoraj trikrat večjo prepustnost. To omogoča hitrejši, učinkovitejši in okolju prijaznejši transport blaga ter potnikov.
Drugi tir tako predstavlja pomemben korak pri modernizaciji slovenskega železniškega omrežja. Nova infrastruktura vključuje tudi sodobne varnostne in komunikacijske sisteme ter evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), ki zagotavlja večjo varnost in boljše upravljanje železniškega prometa.
Gradimo naprej
Vendar današnje odprtje ni konec zgodbe. Je pomemben mejnik na poti nadaljnjega razvoja. Država že načrtuje nadaljnje nadgradnje železniške infrastrukture, razvoj logističnih povezav in krepitev trajnostnega prometa. Drugi tir je dokaz, da lahko Slovenija uresniči velike projekte, ki so pomembni za prihodnje generacije.
Po več kot dvajsetih letih razprav in pričakovanj je danes jasno: drugi tir ni več projekt na papirju. Je realnost, po kateri se bomo peljali in infrastruktura, ki bo desetletja oblikovala razvoj Slovenije.
Delo pa še ni končano. Gradimo naprej.
