Razvoj regije povezuje ljudi

Od Ljubljane do Trebnjega – med ljudmi o razvoju, javnih storitvah in prihodnosti regije

Avtobus Svobode je tokrat svojo pot usmeril proti Dolenjski, Kočevskemu in Beli krajini, regijam z izrazito identiteto, raznolikimi razvojnimi izzivi in velikim potencialom. Zjutraj je pot začel v Ljubljani, nato pa se ustavil v Kočevju, Črnomlju, Semiču, Dolenjskih Toplicah, Straži, Mirni Peči in Trebnjem. Na terenu so bili poslanski kandidati Jana Jerman (Črnomelj), Marjan Lisac (Kočevje), Jožica Šepetavc (Novo mesto 1) in Gregor Kaplan (Trebnje). Obisk je bil namenjen neposrednemu stiku z ljudmi, pogovorom o konkretnih projektih in razmisleku o nadaljnjem razvoju teh regij.

Osrednje sporočilo obiska je bilo jasno: razvoj mora biti enakomeren, javne storitve močne in dostopne, regije pa povezane – tako prometno kot razvojno. Prav to je tudi temelj politike vlade dr. Roberta Goloba in Svobode v tem mandatu: da nobena regija ne ostane ob strani in da se razvoj ne meri le v številkah, temveč v kakovosti življenja ljudi.

Kočevje: podjetništvo, okolje in skupnost

V Kočevju so pogovori z občani in lokalnimi deležniki tekli predvsem o razvoju gospodarstva, urejeni komunalni infrastrukturi in kakovosti bivanja. V tem mandatu so bila v občini izvedena državna vlaganja, ki krepijo podjetniško in logistično infrastrukturo, urejajo okolje ter izboljšujejo družbene pogoje (npr. logistični center Intersocks, fekalna kanalizacija in čistilna naprava Kočevska Reka, večnamenski romski center, ureditev levega brega reke Rinže).

Ti projekti niso naključni, temveč rezultat zavestne odločitve države, da podpre tudi razvojno zahtevnejša območja. Kočevje je tako primer, kako lahko povezovanje države, lokalnega okolja in civilne družbe v tem mandatu prinese konkretne rezultate, ki jih ljudje občutijo v vsakdanjem življenju – od boljšega okolja do več priložnosti za delo in vključevanje.

Marjan Lisac: »Pri svojem delu in v vsakdanjem stiku z ljudmi vidim, kako pomembni so močno javno šolstvo, dostopno zdravstvo ter varno in spodbudno okolje za razvoj mladih. Prav zato želim v politiko prenesti vrednote sodelovanja, odgovornosti in povezovanja.

Če bom izvoljen, se bom zavzemal za enakomeren regionalni razvoj, več vlaganj v infrastrukturo podeželja ter krepitev javnih storitev – od šolstva in zdravstva do socialne varnosti. Pomembno se mi zdi tudi ustvarjanje priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta ter podpora prostovoljstvu, gasilstvu in kulturi, ki so stebri povezane skupnosti.

Pomembno se mi zdi tudi ustvarjanje priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta ter podpora prostovoljstvu, gasilstvu in kulturi, ki so stebri povezane skupnosti.

Verjamem v politiko dialoga in spoštovanja, v politiko, ki povezuje in ne razdvaja. V Državnem zboru želim odgovorno in glasno zastopati interese ljudi iz Kočevske ter poskrbeti, da njihov glas ne bo preslišan, ampak slišan in upoštevan.«

Črnomelj: kultura, voda in zdravje kot stebri lokalnega razvoja

Postanek v Črnomlju je poudaril pomen vlaganj v kulturno, komunalno in zdravstveno infrastrukturo, ki so v tem mandatu dobila novo težo. Obnova kulturnih objektov, posodobitev kanalizacijskega sistema, zmanjševanje vodnih izgub ter širitev zdravstvenih zmogljivosti (npr. obnova Kulturnega doma Črnomelj, kanalizacija v aglomeraciji, projekt zmanjšanja vodnih izgub, satelitski urgentni center črnomaljskega zdravstvenega doma) pomenijo vlaganje v dostopne javne storitve in večjo varnost prebivalcev.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi projektom, ki oživljajo mestno jedro in krepijo družbene vsebine (npr. obnova gradu in mestnega jedra v okviru projekta Branilci krone in meja, večgeneracijski center Marela). Prav takšni projekti kažejo, da vlada in Svoboda razvoj razumeta celostno – kot preplet kulture, zdravja, okolja in skupnosti.

Bela krajina v središču razvojnih odločitev države

V tem mandatu je Bela krajina znova dobila mesto, ki ji pripada v državnem razvojnem okviru. Vlada dr. Roberta Goloba je regijo umestila med pomembne razvojne prioritete, kar se odraža tako v simbolnih kot v povsem konkretnih odločitvah. Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju v Črnomlju je potrdila pomen Bele krajine v slovenski zgodovini in identiteti, hkrati pa so bila zagotovljena sredstva za obnovo ključnih kulturnih ustanov, med njimi Kulturnega doma Črnomelj ter Župančičeve hiše, ob razglasitvi leta 2028 za Župančičevo leto.

Pomemben razvojni preboj je bil dosežen tudi na področju infrastrukture in čezmejnega sodelovanja. Leta 2025 je bil v Vinici podpisan meddržavni sporazum med Slovenijo in Hrvaško o obnovi in upravljanju 23 mostov čez Kolpo, s čimer so se po več kot treh desetletjih odprle nove možnosti za izboljšanje povezanosti, mobilnosti in razvoja obmejnega prostora. Ob tem je bilo v Beli krajini v tem mandatu izvedenih ali začetih več kot 20 milijonov evrov investicij v prometno infrastrukturo – od prenove mostu v Gradcu do napredovanja postopkov za 3. razvojno os, kjer je na belokranjskem odseku že odkupljenih več kot 98 odstotkov zemljišč, ter nadgradnje železniške povezave proti Ljubljani.

Vidni premiki so bili doseženi tudi na področju varnosti, urejanja prostora in socialne kohezije. Z zakonodajnimi spremembami se je začelo sistemsko urejanje romskih naselij z jasnimi pravili, osnovno infrastrukturo in večjim poudarkom na vključevanju v izobraževalni sistem. Razvoj regije dopolnjujejo projekti s področja zaščite in reševanja, med njimi skupni poligon na Vražjem kamnu, ter vlaganja v znanje in socialno varnost – od ustanovitve javne univerze v Novem mestu do uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe, širitve zdravstvenih in vrtčevskih kapacitet ter obnove šol. Vse to potrjuje, da je bila Bela krajina v tem mandatu obravnavana celostno in razvojno odgovorno.

Semič: urejen prostor in podpora lokalnemu gospodarstvu

V Semiču so bile v ospredju teme urejanja javnih prostorov, komunalne infrastrukture in podpore lokalnemu gospodarstvu. Državna vlaganja so bila v tem mandatu usmerjena v projekte, ki izboljšujejo bivalno okolje in hkrati krepijo lokalno podjetništvo (ureditev parka pri Kulturnem centru Semič, kanalizacija Vavpča vas in Trata, investicije v proizvodne zmogljivosti ter digitalna transformacija lokalnih podjetij).

Semič je dober primer, kako lahko tudi manjše občine s podporo države in jasnimi razvojnimi prioritetami ustvarjajo pogoje za stabilen razvoj, večjo odpornost lokalnega okolja in boljše možnosti za mlade.

Jana Jerman: »Bela krajina je v zadnjih letih ponovno dobila mesto, ki ji pripada – na zemljevidu državnih odločitev, razvojnih projektov in prihodnosti Slovenije. V Svobodi verjamemo, da morajo imeti tudi manjše regije enako močan in slišan glas kot največja središča države.

V Svobodi verjamemo, da morajo imeti tudi manjše regije enako močan in slišan glas kot največja središča države.

V tem mandatu smo skupaj z lokalnimi skupnostmi naredili pomembne razvojne korake. Od državne proslave v Črnomlju, razglasitve Župančičevega leta in obnove ključnih kulturnih ustanov do prelomnega meddržavnega sporazuma o obnovi mostov čez Kolpo – vse to so odločitve, ki niso simbolne, ampak ustvarjajo konkretne pogoje za življenje, delo in razvoj regije.

Več kot 20 milijonov evrov investicij v prometno infrastrukturo, napredovanje 3. razvojne osi, nadgradnja železniške povezave, pa tudi sistemsko urejanje romskih naselij, krepitev varnosti, znanja in socialne oskrbe kažejo, da Bela krajina ni bila spregledana. Zdaj je čas za naslednjo razvojno fazo – za odgovoren, trajnosten razvoj in stabilen glas v Državnem zboru, ki bo povezoval, razvijal in gradil prihodnost.

Dolenjske Toplice: vlaganja v prihodnost mladih in vodne vire

V Dolenjskih Toplicah je bil poudarek na izobraževalni infrastrukturi, vodnem omrežju in varovanju okolja. Projekti, povezani z dozidavo vrtca pri osnovni šoli, posodobitvijo vodovodnega sistema in urejanjem kanalizacije (npr. dozidava Osnovne šole Dolenjske Toplice – vrtec, hidravlične izboljšave vodovoda, kanalizacija Gradišče), neposredno izboljšujejo pogoje za družine in zagotavljajo zanesljivo oskrbo s pitno vodo.

Ob tem so bila izpostavljena tudi vlaganja v inovacije in oživljanje kulturne dediščine (npr. projekt Eureka, oživitev grajskega kompleksa Soteska), kar potrjuje, da se razvoj v tem mandatu razume dolgoročno in trajnostno.

Jožica Šepetavc: »Veseli me, da je vlada v tem mandatu resno in odgovorno pristopila k urejanju javnega zdravstva. Ključno je, da zdravstvo ostane javno in dostopno vsem, saj prav javni zdravstveni sistem nosi breme najzahtevnejših zdravstvenih obravnav – od zdravljenja raka do oskrbe po kapi in drugih nujnih stanj. Zato je pomembno jasno ločevati med javnim in zasebnim zdravstvom, ki je lahko dopolnilo, ne pa nadomestilo.

Zato je pomembno jasno ločevati med javnim in zasebnim zdravstvom, ki je lahko dopolnilo, ne pa nadomestilo.

Posebej želim izpostaviti projekt dolgotrajne oskrbe, ki je namenjen starejšim, pomoči potrebnim in njihovim svojcem. Prvi pozitivni učinki se že kažejo, predvsem v domovih za starejše, naša naloga pa je, da ta sistem približamo vsem uporabnikom.

V Novem mestu smo ponosni tudi na ustanovitev javne univerze in na nove javne stanovanjske projekte v Podbrezniku. To so konkretni dosežki tega mandata, ki dokazujejo, da spremembe niso le obljube, ampak realnost. Pomembno je, da začeto delo nadaljujemo in nadgradimo.«

Straža: voda, gospodarstvo in trajnostna mobilnost

Postanek v Straži je znova odprl vprašanje zanesljive oskrbe s pitno vodo in podpore lokalnemu gospodarstvu. Največji projekti v občini so bili v tem mandatu usmerjeni prav v vodno infrastrukturo (vodovodni sistem Jezero), ob tem pa tudi v proizvodne zmogljivosti in trajnostne prometne rešitve (npr. kolesarska pot Sava–Krka, priprava občinskih prometnih strategij).

Takšni projekti kažejo, da vlada in Svoboda razvoj razumeta tudi kot vlaganje v varnost, odpornost in kakovost bivanja v manjših skupnostih.

Mirna Peč: varnost, infrastruktura in skupnost

V Mirni Peči so bila državna vlaganja v tem mandatu osredotočena na vodno in komunalno infrastrukturo ter prometno varnost. Posodobitve vodovodnega omrežja, nadgradnja čistilne naprave in ureditve cestne infrastrukture (npr. ukrepi na cesti Pluska–Hrastje) prispevajo k varnejšemu in bolj urejenemu okolju.

Pomemben del vlaganj je namenjen tudi športni in rekreacijski infrastrukturi (prenova športnega parka Mirna Peč), kar krepi skupnost in spodbuja zdrav življenjski slog – vidik, ki ga ta vlada v tem mandatu sistematično podpira.

Trebnje: prometna povezanost, šolstvo in družbeni prostori

Zaključek poti v Trebnjem je združil ključne teme celotnega obiska: prometno povezanost, izobraževanje, komunalno infrastrukturo in socialno vključenost. Državna vlaganja v šolske objekte, vodovodni sistem, kanalizacijo in večnamenske družbene centre (npr. rekonstrukcija in dozidava Podružnična osnovna šola Dolenja Nemška vas, rekonstrukcija vodovoda, kanalizacija Ponikve in aglomeracija Trebnje, večnamenski romski center) ustvarjajo trdne temelje za dolgoročen razvoj.

Posebej je bila izpostavljena potreba po nadaljnji krepitvi prometnih povezav regije z ostalimi deli Slovenije, saj brez ustrezne cestne in železniške infrastrukture ni mogoče zagotoviti enakomernega razvoja – področje, ki mu bo Svoboda tudi v prihodnje namenjala posebno pozornost.

Tako so bila v Temeniško-Mirenski dolini v času sedanje vlade izvedena ali začeta obsežna vlaganja, ki pomembno spreminjajo razvojno sliko območja. Skupna vrednost investicij v širši prostor doline presega 18 milijonov evrov, pri čemer so bila sredstva usmerjena v projekte, ki neposredno izboljšujejo prometno povezanost, kakovost bivanja in socialno varnost prebivalcev.

Med najpomembnejšimi infrastrukturnimi projekti izstopa Mirenska obvoznica, katere skupna vrednost znaša približno 7 milijonov evrov. Projekt poteka na območju občin Mirna in Šentrupert ter bistveno prispeva k večji prometni varnosti, boljši pretočnosti in razbremenitvi naselij v širšem lokalnem okolju. Pomembna pridobitev za Trebnje in okolico je tudi nova sodobna športna dvorana, vredna približno 1 milijon evrov, ki pomembno krepi športno, šolsko in družbeno infrastrukturo.

Posebno mesto med investicijami ima tudi Varstveno-delovni center, vreden približno 2 milijona evrov, ki je trenutno v gradnji in bo kmalu zaključen. Gre za projekt, ki pomeni pomemben korak k večji socialni vključenosti ter podpori osebam s posebnimi potrebami. Ob tem so bila v tem mandatu izvedena tudi številna vlaganja v šolstvo in vrtce, s katerimi se izboljšujejo pogoji za otroke, družine in zaposlene v vzgojno-izobraževalnem sistemu.

Razvoj Temeniško-Mirenske doline je neločljivo povezan tudi z nadaljevanjem aktivnosti na 3. razvojni osi, tako cestni kot železniški. Brez ustrezne prometne in železniške povezanosti dolgoročni razvoj gospodarstva, kmetijstva, kadrov in znanja ni mogoč. Prav zato ostaja dokončanje 3. razvojne osi ena ključnih razvojnih prioritet tudi v prihodnje, z jasnim ciljem zagotoviti regiji stabilen, trajnosten in konkurenčen razvoj.

Gregor Kaplan: »Za razvoj našega območja je ključna prometna povezanost. Tretja razvojna os – tako cestna kot železniška – mora ostati ena izmed prioritet, saj brez dobre prometne infrastrukture ni razvoja gospodarstva, kmetijstva, javnega zdravstva in izobraževanja.

Tretja razvojna os – tako cestna kot železniška – mora ostati ena izmed prioritet, saj brez dobre prometne infrastrukture ni razvoja gospodarstva, kmetijstva, javnega zdravstva in izobraževanja.

Razvoj mora iti z roko v roki z varstvom okolja, zeleno ozaveščenostjo in spoštovanjem kulture kot temelja skupnosti. Pomembno je tudi medgeneracijsko sodelovanje, saj lahko le skupaj – mladi, aktivni in starejši – gradimo uravnotežen in vzdržen razvoj naših krajev.«

Razvoj, podprt z dejstvi: vlaganja države po občinah

V mandatu vlade dr. Roberta Goloba so bila torej na območju Dolenjske, Kočevskega in Bele krajine izvedena ali začeta obsežna državna vlaganja, ki so usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja ljudi, krepitev javnih storitev in enakomeren regionalni razvoj. Skupne vrednosti investicij po posameznih občinah to jasno potrjujejo:

• Kočevje: približno 11,3 milijona evrov
• Črnomelj: približno 21,0 milijona evrov
• Semič: približno 3,1 milijona evrov
• Dolenjske Toplice: približno 17,4 milijona evrov
• Straža: približno 24,5 milijona evrov
• Mirna Peč: približno 15,5 milijona evrov
• Trebnje oziroma Temeniško-Mirenska dolina: približno 18,4 milijona evrov

Skupaj gre za več kot 110 milijonov evrov državnih vlaganj, ki so bila v teh občinah v tem mandatu bodisi že realizirana bodisi so v fazi izvedbe. Gre za projekte na področju javne infrastrukture, zdravstva, šolstva, okolja, kulture in gospodarstva – torej za vlaganja, ki imajo dolgoročen učinek in ostajajo v lokalnem prostoru.

Skupna sporočila s terena

Obisk na Dolenjskem, Kočevskem in v Beli krajini je potrdil, da ljudje prepoznavajo pomen vlaganj v javno zdravstvo, šolstvo, socialno varnost, infrastrukturo in regionalni razvoj. Hkrati pa pričakujejo, da se začeto delo nadaljuje in nadgradi.

Avtobus Svobode svojo pot nadaljuje z jasnim sporočilom: politika mora biti prisotna med ljudmi, poslušati njihove potrebe in skupaj z lokalnimi skupnostmi graditi stabilno, povezano in pravično prihodnost. To, kar je bilo v teh regijah v tem mandatu narejeno ali začeto, dokazuje, da je takšen pristop mogoč – in da daje rezultate.