Svoboda ima rezultate, na katere smo lahko ponosni. In imamo jasno smer za naprej, ki nas je ni strah predstaviti in zagovarjati.
Včerajšnje soočenje predsednikov parlamentarnih strank na nacionalni televiziji je bilo priložnost, da je to jasno in samozavestno predstavil predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob, v studiu in pred javnostjo.
Ob tem pa velja povedati tudi tisto, kar je manjkalo. Janez Janša, predsednik SDS, se prvega soočenja na nacionalni televiziji ni upal udeležiti. Kot kaže, se nekaterih soočenj in duelov z dr. Robertom Golobom ne namerava udeleževati niti v prihodnje. To ni koalicija z volivci, to je podcenjevanje volivk in volivcev. Soočenju se ni pridružila niti NSi. Ko nekdo zahteva zaupanje ljudi, obenem pa se izmika neposrednim vprašanjem in odprti primerjavi argumentov, s tem pove več o svojem odnosu do volivk in volivcev kot katerakoli izjava.
V studiu pa je bilo včeraj jasno, da dr. Golob nastopa z izkušnjo vodenja države. Ko so drugi ponujali splošne ocene ali očitke, je odgovarjal s konkretnimi primeri, številkami in jasnimi odločitvami, ki se že poznajo v življenju ljudi.
Privatizacija zdravstva odpade
Ena od osrednjih tem večera je bilo zdravstvo. Slišali smo veliko ocen in splošnih kritik iz vrst drugih predsednikov strank, precej manj pa jasnih in izvedljivih rešitev, kako ohraniti javno zdravstvo močno in dostopno. Predsednik vlade dr. Robert Golob je razpravo vrnil k bistvu: kako zaščititi javni sistem in zagotoviti, da bo zdravstvena oskrba pravica vseh, ne privilegij tistih z debelejšo denarnico.
»Zelo enostavno je biti pameten, dokler ne prevzameš krmila,« je dejal in nato predstavil primer iz Novega mesta, ki jasno pokaže, kaj se zgodi, ko se javni sistem prepleta z zasebnimi interesi. Predstojnik oddelka v javni bolnišnici je imel zasebno ordinacijo in tja organizirano preusmerjal svoje paciente. Številke so razkrile razsežnost problema. »Veste, koliko je bilo pacientov v čakalni vrsti, ko je on bil še tam, na dan, ko so ga odpustili? 1277.« Ko so v bolnišnici seznam dejansko pregledali in očistili, jih je ostalo 588. »Polovica jih je bila v čakalni vrsti očitno po nepotrebnem.«
Polovica jih je bila v čakalni vrsti očitno po nepotrebnem.
Razlika za paciente je bila dramatična. »Veste, kdaj bi prišli na vrsto, dokler je ta ortoped deloval v javni bolnišnici in vozil paciente v svojo zasebno ordinacijo? Leta 2032. Danes pridete na vrsto tekom letošnjega leta oziroma v začetku leta 27.« Ta in njemu podobni primeri so konkreten dokaz, kako netransparentne prakse podaljšujejo čakalne dobe in spodkopavajo zaupanje v javni sistem. Prav takšen model prepletanja javnega in zasebnega, ki ga opozicija relativizira ali celo zagovarja, v praksi pomeni, da pacient čaka dlje, zasebni interes pa ima prednost pred javnim.
Prav zato je predsednik vlade jasno povedal, da je cilj preprečiti privatizacijo in okrepiti javno mrežo. »Če želimo res preprečiti privatizacijo, in to je naš cilj, moramo okrepiti na treh področjih,« je poudaril.
Če želimo res preprečiti privatizacijo, in to je naš cilj, moramo okrepiti na treh področjih.
Prvič, vlaganja v infrastrukturo. »Še nikoli do zdaj se ni toliko investiralo. 60 projektov po celi državi, 800 milijonov v nove bolnice.« Drugič, sodobna oprema in pogoji za delo. Nakupov medicinske opreme ni bilo nikoli toliko kot v zadnjih štirih letih. Predsednik vlade je ob tem opisal obisk bolnišnice v Brežicah: »Veste, kakšno veselje je videti v zdravniških očeh, ko ti pokažejo novo opremo, ki so jo dobili v tej vladi, in s kakšnim veseljem razlagajo, da bodo zdaj lahko paciente bolje oskrbovali.« In tretjič, ljudje. »Zdravnikov je vedno več, 400 zdravnikov več v tem mandatu, 800 medicinskih sester več in vsako leto 100 vpisnih mest več na medicino.«
Še nikoli do zdaj se ni toliko investiralo. 60 projektov po celi državi, 800 milijonov v nove bolnice.
To so trije stebri, na katerih stoji močno javno zdravstvo: zmogljivosti, oprema in kadri. Brez tega ni krajših čakalnih dob in ni enake dostopnosti za vse.
Na vprašanje, zakaj se teh korakov ni naredilo že prej, je bil odgovor jasen: »Ker so imeli vedno za bregom privatizacijo in tega ne bomo dovolili, ne v tem mandatu, ne v naslednjem. Privatizacija zdravstva odpade.«
Ker so imeli vedno za bregom privatizacijo in tega ne bomo dovolili, ne v tem mandatu, ne v naslednjem. Privatizacija zdravstva odpade.
Zaščita žrtve in manj nedotakljivosti
V razpravi o Šutarjevem zakonu so se slišale različne ocene, od očitkov o pretiravanju do zahtev po razveljavitvi. Predsednik vlade je poudaril, da ljudje pričakujejo red in varnost, obenem pa pravno državo, ki zna zaščititi žrtev in učinkovito ukrepati.
»Vsi mi želimo živeti v državi, kjer vladata red in varnost. Red in varnost.« In konkretno razložil, kaj to pomeni v praksi: »Varnost pomeni to, da če zaznamo incidente z orožjem, ga policija lahko učinkovito zaseže.« Poudaril je tudi premik, ki je za marsikoga bistven: »Šele po Šuterjevem zakonu ni več na žrtvi, da dokazuje na sodišču, da je bila napadena. Danes to mora narediti policija in tožilstvo po uradni dolžnosti.«
Vsi mi želimo živeti v državi, kjer vladata red in varnost. Red in varnost.
Posebej pomembno pa je bilo sporočilo o enakih pravilih. Socialna država pomeni pomoč tistim, ki jo potrebujejo, ne pa izgovora za kršenje pravil. »Nekdo, ki prejema socialno pomoč in jaz z veseljem dajem davke zato, da imajo tisti, ki potrebujejo socialno pomoč, se mora še bolj držati enakih pravil, kot se jih moram tudi sam.« je bil jasen premier in dodal rezultat, ki ga ljudje na terenu najbolj razumejo: »V treh meseci se je število kaznivih dejanj in prekrškov zmanjšalo skoraj za polovico.«
V treh meseci se je število kaznivih dejanj in prekrškov zmanjšalo skoraj za polovico.
Ukrepi za dobrobit ljudi
Dr. Robert Golob je zelo jasno pojasnil, kako je treba vprašanje minimalne plače razumeti skozi prizmo zdravega in uspešnega gospodarstva. Ob tem je poudaril bistveno razliko med podjetji, ki vlagajo v razvoj in znanje, ter tistimi, ki konkurenčnost gradijo na nizkih stroških dela. »V uspešnih podjetjih nimajo težav z minimalno plačo, ker njihovi zaposleni ne prejemajo minimalne plače,« je izpostavil in s tem zavrnil poenostavljene teze, da višji standardi avtomatično pomenijo breme za gospodarstvo.
Namesto zniževanja standardov in tekmovanja proti dnu je vlada ubrala drugačno pot. Predsednik vlade je spomnil na zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki je bil pripravljen v sodelovanju z gospodarstvom in pomeni konkreten premik v smeri pravičnejše porazdelitve uspeha. »Ta zakon v resnici zelo razbremenjuje ravno plače srednjega razreda, najbolj produktivne,« je poudaril in jasno nakazal, da je mogoče hkrati krepiti konkurenčnost podjetij in položaj zaposlenih.
V nadaljevanju je opozoril tudi na dvoličnost političnih napadov, ki sledijo, kadar gospodarstvo javno podpre vladne ukrepe. »Ko ga je priznani gospodarstvenik javno pohvalil kot korak naprej za podjetništvo, je nad njim sledil politični pogrom desnice,« je dejal in s tem razgalil razkorak med retoriko in dejanskim odnosom opozicije do uspešnega gospodarstva.
Ko ga je priznani gospodarstvenik javno pohvalil kot korak naprej za podjetništvo, je nad njim sledil politični pogrom desnice.
Jasno sporočilo soočenja
Včerajšnje soočenje je pokazalo dve stvari. Prvič, Svoboda ima rezultate, od investicij v zdravstvo in novih kadrov do ukrepov, ki krepijo varnost in ščitijo ljudi. Drugič, predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob ima pogum, da stopi pred javnost, odgovarja na vprašanja in argumentira svoje odločitve, tudi takrat, ko je lažje ostati doma. Tretjič, opozicija z Janezom Janšo na čelu se očitno ne želi soočiti z odprto razpravo o svojih pogledih na prihodnost Slovenije in se raje umika neposredni primerjavi programov.
V naslednjih tednih bo zato ključno vprašanje preprosto: kdo je pripravljen prevzeti odgovornost in kdo se ji izogiba. Odgovor bomo dali skupaj 22. marca.
Zato je pomembno, da se volitev udeležimo. Da podpremo smer, ki temelji na javnem zdravstvu, varnosti, spoštovanju pravne države in razvoju uspešnega gospodarstva. 22. marca odločamo, ali bomo nadaljevali pot rezultatov in jasne vizije ali pa se vrnili k praznim obljubam. Izbira je v rokah volivk in volivcev.
