Odločnost in jasna politična sporočila so zaznamovali nastopa predsednika vlade in predsednika Svobode dr. Roberta Goloba v oddajah Odmevi na RTV Slovenija in 24UR ZVEČER na POP TV. V pogovorih, ki sta segla od notranje politike do mednarodnih vprašanj, je izrisal temeljni okvir: odgovornost do ljudi, stabilnost države in aktivna državljanska udeležba.
Že uvodoma je dal vedeti, da vstopamo v odločilne tedne. Namesto taktiziranja je poudaril mobilizacijo, namesto ugibanj o razpletih pa osredotočenost na cilj. V ospredje je postavil zavedanje, da smer države določajo volivci.
Volitve bodo odločile o smeri države
Predsednik vlade je nastop izkoristil za jasno politično sporočilo: volitve niso rutinski dogodek, temveč odločitev o tem, kakšno državo želimo graditi v prihodnjih letih. Po njegovih besedah gre za izbiro med razvojnim pristopom, ki temelji na stabilnosti, socialni varnosti in evropski usmerjenosti, ter politikami, ki temeljijo na delitvah. Na vprašanje, ali lahko ponovno zmaga z argumentom, da je alternativa Janševa vlada, je odgovoril samozavestno: na volitve gredo z rezultati svojega dela in z jasno vizijo nadaljevanja začrtanih reform.
Svojo osebno vlogo v kampanji je opredelil kot popolno osredotočenost na mobilizacijo volivcev.
»V tem trenutku sem maksimalno osredinjen na teh pet tednov, ki so pred nami. Želimo prepričati neopredeljene, da se prvič volitev udeležijo v čim večjem številu in da na volitvah izberejo pot, ki gradi, ne ruši, pot, ki pelje v svobodno in demokratično družbo še naprej, in pot, ki bo vsem omogočila boljšo prihodnost. Vse ostalo je podrejeno temu.«
Ta poziv ni bil le retoričen. Svoboda kampanjo gradi na prepričanju, da visoka volilna udeležba pomeni večjo legitimnost in jasnejšo podporo politikam, ki so usmerjene v javno zdravstvo, razbremenitev srednjega razreda in socialno varnost.
»Vsi v čim večjem številu na volitve. Naj odločajo tisti, ki na volitve pridejo, ne tisti, ki jih ne bo. In v tem primeru verjamem, da se bo marsikdo, ki je danes še neopredeljen, odločil za Svobodo.«
Vsi v čim večjem številu na volitve.
Ob vprašanju povolilnega sodelovanja je potrdil, da Svoboda zagovarja politični dialog in projektno povezovanje, vendar z jasno vrednostno mejo. Po njegovem mnenju stabilnosti ni mogoče graditi na sodelovanju s politiko, ki je zaznamovala pretekla obdobja ostrih delitev.
»Bom ponovil, kar govorimo že od prejšnjih volitev: obstaja ena stranka in ena oseba, s katero nikoli ne bomo šli v koalicijo, to je Janez Janša.«
Hkrati je poudaril, da odprtost za sodelovanje ostaja temelj njegovega pristopa, kar vključuje tudi morebitno sodelovanje z drugimi parlamentarnimi strankami, če bo to v interesu stabilne vlade.
»Z vsemi drugimi smo se pripravljeni pogovarjati. Izključevanje je najbolj enostavna stvar, ki jo lahko narediš v življenju. Če sem se kaj naučil v politiki, je, da z izključevanjem ne prideš nikamor. Zato ne zapiram vrat pred nikomer – razen pred SDS-om in Janezom Janšo.«
Zato ne zapiram vrat pred nikomer – razen pred SDS-om in Janezom Janšo.
Ob tem je jasno poudaril še širši okvir: v teh štirih letih je vlada začela temeljito prenovo države, od zaščite javnega zdravstva in preprečevanja privatizacijskih pritiskov do reforme dolgotrajne oskrbe in znižanja položnic v domovih za starejše. Reforme po njegovih besedah potrebujejo čas, zato je za dokončanje začetega dela potreben še en mandat.
Krepitev javnega sistema in vzpostavljanje reda
Ena osrednjih tem večera je bilo zdravstvo. Predsednik vlade je poudaril, da je bil mandat namenjen utrjevanju javnega sistema in odpravljanju praks, ki so ga dolga leta razjedale od znotraj. Vlada je po njegovih besedah najprej razkrila sistemske nepravilnosti, nato pa začela postavljati jasna pravila in mehanizme nadzora. Posebej je opozoril na odkrivanje umetno ustvarjenih dvojnih čakalnih vrst, katerih namen je bil preusmerjanje pacientov v zasebne ambulante.
»Naj citiram novega direktorja zdravstvene zavarovalnice, gospoda Roberta Ljolja, uveljavljenega menedžerja iz multinacionalk. On pravi: po prvih pregledih se je pokazalo, da je marsikatera čakalna vrsta nepotrebna, umetno ustvarjena, celo dvojna. Imeli smo primer v Novem mestu, zdravnika, ki je z ustvarjanjem dvojnih čakalnih vrst sistematično vozil paciente v svojo zasebno ordinacijo. Takim praksam smo naredili konec, saj so se prav na ta način čakalne vrste umetno podaljševale.«
Kot ilustracijo razsežnosti preteklega nereda je navedel primer pedopsihiatrije, kjer je bila čakalna vrsta dolga 600 dni, v njej pa je bila le ena oseba. Primer po njegovih besedah jasno kaže na administrativni kaos in netransparentnost sistema, ki ju je bilo treba razplesti. Ključni vzvod za dolgoročno ureditev vidi v digitalizaciji, ki prinaša preglednost in sledljivost.
»Zakon o digitalizaciji je bil sprejet na koncu lanskega leta. Digitalizacija je način, kako bomo naredili red na področju teh namišljenih čakalnih vrst, nekatere so tudi umetno ustvarjene, ne pozabiti.«
Digitalizacija je način, kako bomo naredili red na področju teh namišljenih čakalnih vrst, nekatere so tudi umetno ustvarjene, ne pozabiti.
Ob očitkih, da politika spodbuja odhode zdravnikov v zasebni sektor, je izpostavil konkretne podatke: v tem mandatu je v javnem zdravstvu 400 zdravnikov več kot na začetku. Vsako leto jih je v sistem vstopilo več, kot jih je iz njega izstopilo, kar po njegovih besedah dokazuje, da javni sistem ostaja privlačen in stabilen.
Ob tem je opozoril tudi na širjenje lažnih informacij na družbenih omrežjih, ki po njegovih besedah namenoma ustvarjajo strah. Ljudem je sporočil, naj ne nasedajo dezinformacijam, temveč naj svojo odločitev izrazijo na volitvah.
Javno zdravstvo ostaja temelj sistema, vlada pa ga krepi z večjo transparentnostjo, z jasnimi pravili, z reformo dolgotrajne oskrbe ter z ukrepi, ki znižujejo stroške bivanja v domovih za starejše.
Razvoj naj občutijo ljudje
V razpravi o gospodarstvu je predsednik vlade zavrnil poenostavljeno sliko, da so ukrepi vlade breme za podjetja. Po njegovih besedah obstaja tudi druga plat zgodbe, ki se redkeje sliši. Vlada je najprej poskrbela za najranljivejše, za upokojence in zaposlene z nižjimi plačami, z dvigom minimalne plače in uvedbo božičnice brez davkov in prispevkov.
»Imate drugi del gospodarstva, ki je pozdravljal uvedbo božičnice, predvsem pa božičnico, ki ni imela ne davkov ne prispevkov, se pravi, da je bila čista za zaposlene.«
S tem je poudaril, da politika Svobode temelji na ideji, da mora rast doseči ljudi, ne ostati zgolj v bilancah podjetij. V nadaljevanju je izpostavil še nedavno sprejeti zakon, ki spodbuja delitev dobička v podjetjih z visoko dodano vrednostjo in prinaša razbremenitev razvojnih kadrov, inženirjev, prodajnikov in drugih strokovnjakov srednjega razreda.
»Ko smo sprejeli zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim smo pomembno davčno razbremenili srednji razred, ne menedžerje, ne najnižje plačane, ti so dobili višjo minimalno plačo – temveč srednji razred. In ko nas je predsednik kluba slovenskih podjetnikov javno pohvalil, da je ta ukrep največji napredek za razbremenitev srednjega razreda, se je nanj izvršil politični pogrom. Ampak zakon smo vseeno sprejeli in srednji razred bo v vsakem primeru razbremenjen.«
Ta zakon po njegovih besedah prinaša novo zaupanje gospodarstvu, saj spodbuja podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in dobiček delijo z zaposlenimi.
Ob tem je opozoril, da makroekonomski podatki kažejo na stabilizacijo in izboljšanje trenda rasti. Posebej je izpostavil gibanja v zadnjem četrtletju, ki potrjujejo okrevanje po zahtevnem začetku leta.
»Od prvega četrtletja naprej je trend rasti samo še navzgor. Zato tudi verjamem, da bo, kot kažejo uradne napovedi, gospodarska rast v prihodnjem letu bistveno višja in potem v letu 2027 še večja, ker imamo dober trend, ki se je potrdil v zadnjem četrtletju.«
Od prvega četrtletja naprej je trend rasti samo še navzgor.
Jedro njegovega sporočila ostaja enako kot na drugih področjih: gospodarska politika mora imeti konkreten učinek na življenje ljudi.
»Vse to pove, da razumem, da je moderno napovedovati vesoljni potop zaradi ukrepov, ki so namenjeni zaposlenim, ampak za nas in zame so na prvem mestu ljudje.«
S tem je še enkrat potrdil usmeritev Svobode: konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja rast in visoko dodano vrednost, ter politika, ki zagotavlja, da od tega razvoja koristijo zaposleni, srednji razred in najranljivejši.
22. marca izberimo prihodnost
Ob koncu nastopov je predsednik vlade sporočilo še enkrat strnil: odločitev je v rokah ljudi. Reforme so začete, rezultati so vidni, smer je začrtana. Nadaljevanje pa ni samoumevno.
Volitve 22. marca bodo odločile, ali se bo Slovenija še naprej razvijala kot socialna, evropska in vključujoča država, ki krepi javno zdravstvo, podpira srednji razred in skrbi za najranljivejše, ali pa se bo vrnila v obdobje delitev in rušenja.
Poziv je jasen: udeležimo se volitev v čim večjem številu. Odločajmo sami o prihodnosti svoje države. 22. marca izberimo pot, ki gradi prihodnost.
