Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je v intervjujih za Radio Prvi in Sobotno prilogo Dela govorila o delu in ključnih dosežkih vlade dr. Roberta Goloba na področju zdravstva v tem mandatu. Med drugim se je tako dotaknila števila čakajočih pacientov, zdravstvenih regij, števila zdravnikov v javnem zdravstvu ter investicij v zdravstveno infrastrukturo, ki so v tem mandatu višje kakor v celotnem desetletju pred tem.
»Število oseb brez izbranega osebnega zdravnika se je zmanjšalo. Poleg tega se mi zdi zelo dobro, da smo uvedli dodatne ambulante, da tudi tisti, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, pridejo do zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Dodatno smo nagrajevali oziroma finančno spodbudili prve preglede, zato da čim več pacientov čim hitreje pride v sistem,« je najprej glede dostopnosti zdravstva povedala ministrica.
Število oseb brez izbranega osebnega zdravnika se je zmanjšalo. Poleg tega se mi zdi zelo dobro, da smo uvedli dodatne ambulante, da tudi tisti, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, pridejo do zdravstvene oskrbe na primarni ravni. Dodatno smo nagrajevali oziroma finančno spodbudili prve preglede, zato da čim več pacientov čim hitreje pride v sistem.
Ena izmed posledic omenjenega ukrepa je zmanjšanje števila nedopustno čakajočih na prve preglede, v ključnih specialističnih dejavnostih pa se je število čakajočih tudi zmanjšalo. Največji napredek je viden na področju kardiologije, kjer se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo za več kot 1600 oseb, število nedopustno čakajočih pa se je zmanjšalo tudi na urologiji, ortopediji, infektologiji, diabetologiji in psihiatriji.
Da bi bilo v prihodnje čim manj takih, ki sploh potrebujejo zdravstveno oskrbo, je ključna preventiva. Tudi tukaj, poudarja ministrica, smo v tem mandatu še nadgradili sistem, ki v Sloveniji sicer že vrsto let zelo dobro deluje: »Po presejalnem indeksu smo prvi v Evropi, ampak vseeno ne počivamo. Trenutno recimo delamo prenovo programa za presejanje raka materničnega vratu Zora, uvajamo dva nova pilotno programa za raka prostate in raka pljuč, tako da se mi zdi, da smo tudi tu zelo veliko naredili.«
Po presejalnem indeksu smo prvi v Evropi, ampak vseeno ne počivamo. Trenutno recimo delamo prenovo programa za presejanje raka materničnega vratu Zora, uvajamo dva nova pilotno programa za raka prostate in raka pljuč, tako da se mi zdi, da smo tudi tu zelo veliko naredili.
V javnem zdravstvu dela vedno več zdravnikov
»Mediji v zadnjem času res zvesto spremljate odhod vsakega zdravnika, navsezadnje tudi vseh tistih, ki se upokojijo. Pred leti ni bilo tako, čeprav so tudi takrat zdravniki odhajali iz zdravstvenega sistema. Kar zadeva maksilofacialno kirurgijo in ortopedijo v UKC Ljubljana, bosta oba oddelka lahko organizirala delo tudi v prihodnje. Kot smo slišali predstojnika in tudi direktorja UKC, v sistem prihajajo novi specialisti, novi specializanti, ki bodo prevzeli delo tistih, ki odhajajo ali so odšli,« je ministrica komentirala dogajanje na oddelku za maksilofacialno kirurgijo na UKC, kjer bo po zagotovilih pristojnih oskrba po odhodu več zdravnikov potekala nemoteno.
Mediji v zadnjem času res zvesto spremljate odhod vsakega zdravnika, navsezadnje tudi vseh tistih, ki se upokojijo. Pred leti ni bilo tako, čeprav so tudi takrat zdravniki odhajali iz zdravstvenega sistema. Kar zadeva maksilofacialno kirurgijo in ortopedijo v UKC Ljubljana, bosta oba oddelka lahko organizirala delo tudi v prihodnje. Kot smo slišali predstojnika in tudi direktorja UKC, v sistem prihajajo novi specialisti, novi specializanti, ki bodo prevzeli delo tistih, ki odhajajo ali so odšli.
Velika pozornost javnosti in medijev, ko se iz javnega zdravstva napove kakšen odhod, pogosto pri ljudeh ustvarja vtis, da se zdravstveni sistem podira. Situacija je v resnici obratna: kadrovska slika v javnem zdravstvu se izboljšuje. Število zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih se je od oktobra 2023 v letu in pol povečalo za okoli 300 zdravnikov in zdravnic. Iz podatkov Zdravniške zbornice Slovenije tudi izhaja, da je v Sloveniji danes 1500 aktivnih zdravnikov družinske medicine in splošne medicine – za primerjavo, v letu 2020 jih je bilo 1349. In to kljub napovedim ob sprejemanju novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, da naj bi ta povzročila množične odhode v privatni sektor.
»Če hočemo ohraniti vrednote, kot sta solidarnost in univerzalna dostopnost do zdravnika, morajo biti pravila delovanja v sistemu jasna. Spremembe, ki smo jih uvedli, so bile zato nujne. Lahko bi se odločili drugače in šli po poti privatizacije zdravstvenega sistema. Ampak če bi izbrali to pot, bi morali vedeti, da si vsi ne bodo mogli privoščiti zdravstvenih storitev,« je glede omenjene novele povedala ministrica.
Če hočemo ohraniti vrednote, kot sta solidarnost in univerzalna dostopnost do zdravnika, morajo biti pravila delovanja v sistemu jasna. Spremembe, ki smo jih uvedli, so bile zato nujne. Lahko bi se odločili drugače in šli po poti privatizacije zdravstvenega sistema. Ampak če bi izbrali to pot, bi morali vedeti, da si vsi ne bodo mogli privoščiti zdravstvenih storitev.
V določenih dejavnostih zdravstva so bili popoldanski zaslužki visoki in ta dvojna praksa je marsikomu ustrezala, poudarja ministrica: »Pa vendar je lahko delo, ki so ga prej nekateri opravljali popoldne, opravljeno tudi v matičnih ustanovah. Razlika je v tem, da v javnem zdravstvenem sistemu pridejo na vrsto vsi, ne le tisti, ki lahko plačajo.«
Pa vendar je lahko delo, ki so ga prej nekateri opravljali popoldne, opravljeno tudi v matičnih ustanovah. Razlika je v tem, da v javnem zdravstvenem sistemu pridejo na vrsto vsi, ne le tisti, ki lahko plačajo.
Jasna regulacija javnega in zasebnega zdravstva je bila obljuba Svobode, ki je danes uresničena. Odločitev Ustavnega sodišča, da je novela ZZDej neustavna v delu, v katerem je zdravnikom prepovedano delo zunaj matične ustanove, pa nikakor ne pomeni, da z reformo nismo bili uspešni, glede tega poudarja ministrica: »To je delna odločba, s katero je ustavno sodišče odločilo, da določbe, ki zaposlenim v javni zdravstveni mreži prepovedujejo delo v zasebnem sektorju, niso potrebne. Mi smo hoteli splošno prepoved, ustavno sodišče pa je reklo, da ta ni nujna, ker lahko isti cilj, torej regulacijo dela med javnim in zasebnim, dosežemo z obstoječimi vzvodi. Z našega vidika zaradi te odločbe nadaljnje vsebinske spremembe ZZDej ne bodo potrebne. Posledica je, da bo večja odgovornost na direktorjih, ki bodo individualno preverili vsakogar, ki bo dal prošnjo za delo zunaj matičnega zavoda, ali so izpolnjeni pogoji, da lahko izdajo soglasje,« je povedala.
To je delna odločba, s katero je ustavno sodišče odločilo, da določbe, ki zaposlenim v javni zdravstveni mreži prepovedujejo delo v zasebnem sektorju, niso potrebne. Mi smo hoteli splošno prepoved, ustavno sodišče pa je reklo, da ta ni nujna, ker lahko isti cilj, torej regulacijo dela med javnim in zasebnim, dosežemo z obstoječimi vzvodi. Z našega vidika zaradi te odločbe nadaljnje vsebinske spremembe ZZDej ne bodo potrebne. Posledica je, da bo večja odgovornost na direktorjih, ki bodo individualno preverili vsakogar, ki bo dal prošnjo za delo zunaj matičnega zavoda, ali so izpolnjeni pogoji, da lahko izdajo soglasje.
Kaj pomenijo zdravstvene regije in kako napredujemo pri investicijah?
Vlada dr. Roberta Goloba je na seji konec januarja določila šest tako imenovanih zdravstvenih regij. Zdravstvena regija Center obsega Osrednjeslovensko statistično regijo in Zasavsko, zdravstvena regija Vzhod Savinjsko in Koroško statistično regijo ter zdravstvena regija Severovzhod Podravsko in Pomursko statistično regijo. Zdravstvena regija Jugovzhod obsega Posavsko in Jugovzhodno Slovenijo, zdravstvena regija Severozahod Gorenjsko statistično regijo, zdravstvena regija Zahod Goriško, Obalno-kraško in Primorsko-notranjsko statistično regijo. Kaj ta ureditev prinaša pacientom?
»Zaradi uporabe podatkov, ki se že zbirajo, smo zdravstvene regije oblikovali z združevanjem statističnih regij po številu prebivalstva. Spodnjo mejo za zdravstveno regijo smo postavili pri 200.000, da lahko učinkoviteje zagotavljamo zdravstvene programe v posamezni regiji. Zakaj potrebujemo te regije? Da definiramo območje izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva za zdravstvene delavce in sodelavce, da definiramo območje delovanja izvajalcev zdravstvenih storitev,« je povedala ministrica.
Zaradi uporabe podatkov, ki se že zbirajo, smo zdravstvene regije oblikovali z združevanjem statističnih regij po številu prebivalstva. Spodnjo mejo za zdravstveno regijo smo postavili pri 200.000, da lahko učinkoviteje zagotavljamo zdravstvene programe v posamezni regiji. Zakaj potrebujemo te regije? Da definiramo območje izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva za zdravstvene delavce in sodelavce, da definiramo območje delovanja izvajalcev zdravstvenih storitev.
Kot je pojasnila, bodo regije osnova za povezovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki si bodo lahko zato med seboj izmenjavali kader in opremo, kar je zlasti pomembno za sekundarno raven: »Bolnišnica, ki je v regiji strokovno močna v določeni dejavnosti, bo imela večji priliv pacientov za ta program. Lahko bo investirala v boljšo opremo in lažje zagotavljala neprekinjeno zdravstveno varstvo, pacienti pa bodo imeli bližje do storitve in se jim ne bo treba voziti na obravnavo v drug kraj. Cilj določitve zdravstvenih regij je torej povezovanje, sodelovanje, lažji dostop, večja strokovnost in boljši razvoj določenih programov,« je poudarila ministrica.
Bolnišnica, ki je v regiji strokovno močna v določeni dejavnosti, bo imela večji priliv pacientov za ta program. Lahko bo investirala v boljšo opremo in lažje zagotavljala neprekinjeno zdravstveno varstvo, pacienti pa bodo imeli bližje do storitve in se jim ne bo treba voziti na obravnavo v drug kraj. Cilj določitve zdravstvenih regij je torej povezovanje, sodelovanje, lažji dostop, večja strokovnost in boljši razvoj določenih programov.
Cilj je torej boljša dostopnost zdravstva čim bližje ljudem. Enak cilj seveda zasledujemo tudi na področju investicij. Svoboda v tem mandatu pospešeno vlaga v zdravstveno infrastrukturo po celi Sloveniji. Trenutno poteka več kot 60 investicijskih projektov v skupni vrednosti, ki presega 800 milijonov evrov – več kot v celem desetletju pred to vlado.
