V aktivni politiki sem nekaj več kot tri leta. In čeprav bi kdo rekel, da bi se človek v tem času moral že navaditi na politični diskurz, se na nekatere stvari ne morem – pravzaprav se nočem – navaditi. Ne sprejmem, da je postalo kar »normalno«, da del opozicije vsako odločitev, še posebej odločitev Ustavnega sodišča, izrablja za širjenje manipulacij in tekmovanje v tem, kdo bo bolj očrnil Svobodo, koalicijo ali kar predsednika vlade.
Če bi po isti logiki, ki jo danes v opoziciji prodajajo javnosti, presojali vse ugotovljene neustavnosti iz časa njihovih vlad ali njihovega delovanja, potem nekateri od teh političnih akterjev danes sploh ne bi smeli več kandidirati – če seveda mislijo resno s svojo lastno moralno doktrino. A temu seveda ni tako. Isti obrazi, ki so v preteklosti sprejemali neustavne rešitve, danes brez zadržkov moralizirajo drugim in se postavljajo v vlogo edinih varuhov ustavnosti. Takšna selektivna morala ne krepi ne pravne države ne zaupanja ljudi v politiko – razkriva pa precej o resničnih namenih tistih, ki jo najglasneje zagovarjajo. To ni skrb za ustavni red. To je čista politična hinavščina. In javnost si zasluži, da se ji to pove naravnost.
Odločitev Ustavnega sodišča ni »konec sveta«, kot to želijo – zaradi bližajočih se volitev in izključno zaradi tega – prikazati nekatere opozicijske stranke. Gre za pravno presojo konkretnih določb zakona, v okviru ustavnega reda, ki ga v Svobodi spoštujemo in ga jemljemo resno. Tudi zato smo v tem mandatu odpravili več kot 40 neustavnosti preteklih odločevalcev, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče.
Zato nekaj dejstev, ki jih v opozicijskih odzivih pogosto namenoma ne izpostavljajo, mi jih pa pozdravljamo:
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost prvih dveh stavkov prvega odstavka 53.b člena, ki ima skupaj deset odstavkov. Govorimo torej o dveh stavkih, ne o razveljavitvi zakona ali »padcu reforme«.
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti razmejuje javno in zasebno zdravstvo v več členih, ne zgolj v teh dveh stavkih. Temeljna usmeritev zakona, kljub razveljavitvi, ostaja nedotaknjena.
Ustavno sodišče je izrecno potrdilo, da sedma točka prvega odstavka 44.f člena ter prvi odstavek 53.c člena nista v neskladju z ustavo, čeprav prav tako urejata razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom.
Posebej pomembno: Ustavno sodišče je potrdilo ustavnost prepovedi opravljanja zdravstvene dejavnosti prek statusa samostojnega podjetnika, kar jasno potrjuje pravilnost naše usmeritve, da se javna zdravstvena služba ne sme razgrajevati v smeri podjetniške logike.
Ustavno sodišče je jasno zapisalo, da je krepitev javnega zdravstva legitimen in ustavno dopusten cilj, še več – da je to dolžnost zakonodajalca in vlade.
V odločbi je tudi izrecno poudarjeno, da trend odhajanja redno zaposlenih zdravnikov med samostojne podjetnike spodkopava bistvo javnega zdravstva, kar potrjuje upravičenost prizadevanj zakonodajalca za preobrnitev tega trenda v javno korist.
Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti ni zdravstvena reforma, temveč eden od pomembnih korakov v širšem reformnem procesu, ki temelji na več zakonih in ukrepih. Ugotovljena neustavnost dveh stavkov tega procesa nikakor ne ogroža.
V Svobodi bomo ugotovitve Ustavnega sodišča natančno proučili in pripravili zakonodajne prilagoditve, ki bodo sledile ustavnosodni presoji, hkrati pa ohranile naš temeljni cilj: krepitev javnega zdravstvenega sistema v korist pacientov ter jasno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Te koristi naših prizadevanj je prepoznalo tudi Ustavno sodišče. Zato v njihovih ugotovitvah ni prav nobene drame.
Še naprej si bomo prizadevali za preprečevanje škodljivih dvojnih praks v zdravstvu (vse niso škodljive). Da je ta pot nujna, potrjujejo tudi številni primeri, o katerih v zadnjih dneh beremo v medijih in ki razkrivajo anomalije dolgo neurejenega in slabo nadzorovanega sistema.
Da ta pot ne bo enostavna, smo vedeli že na začetku. A ne bomo obupali. Vsaka ovira, vsak pritisk interesnih skupin ali političnih nasprotnikov, ki jim neurejen zdravstveni sistem ustreza, nam daje le dodatno motivacijo, da vztrajamo.
Do zadnje sekunde mandata se bomo trudili – z iskreno namero – izboljšati javno zdravstvo. Da nimamo vsi istega cilja, je danes že jasno. Urejen sistem pomeni red, preglednost in odgovornost. Prav to pa nekatere najbolj moti.
Odgovornost za preprečevanje škodljivih praks bo – tudi po tej odločbi – še bolj v rokah vodstev javnih zdravstvenih zavodov. Z novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti smo jim dali več nadzornih orodij, zdaj pa je ključno, da se ta tudi dosledno uporabljajo.
Zato bomo tudi v prihodnje vztrajali pri rešitvah, ki varujejo javni interes, solidarnost in enak dostop do zdravstvenih storitev, ob doslednem spoštovanju ustavnih meja in odločitev Ustavnega sodišča.
