Nagovor predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič na slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Na današnji dan, torej 23. decembra, pred 35 leti so se slovenski volivci ne referendumu odločali o vprašanju: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« To je bil eden najbolj prelomnih dni v zgodovini našega naroda. Po Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bil v Skupščini Republike Slovenije sprejet 6. decembra leta 1990, se je morala za uspeh referenduma o tem vprašanju pozitivno opredeliti več kot polovica volilnih upravičencev, rezultati, ki so bili razglašeni 26. decembra istega leta, pa so pokazali, da se je kar 88,5 % vseh volilnih upravičencev oziroma 95,71 % tistih, ki so se plebiscita udeležili, odločilo, da želijo živeti v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel Ustavni zakon za uresničitev temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Deklaracijo ob neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela izvrševanje suverenih pravic na svojem ozemlju, ki so bile v preteklosti prenesene na organe Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Ljudje so torej več kot očitno in tudi enotno izrazili svojo voljo ter s svojo plebiscitarno odločitvijo takratni politiki zaupali nalogo, da uresniči njihovo odločitev za življenje v samostojni, neodvisni in tudi demokratični ter pravni državi. Hkrati so ji z izjemno enotnostjo sporočili, da pri najpomembnejši odločitvi o usodi slovenskega naroda ne more in ne sme biti delitev. Politika je to sporočilo razumela in kljub različnim stališčem na številnih področjih osamosvojitev, za katero je dobila mandat, izpeljala bolj ali manj enotno. Danes, tri desetletja in pol po teh dogodkih, smo lahko izjemno ponosni na zrelost, pogum in odločnost, ki so jih takrat pokazali naše državljanke in državljani.
V zgodovini naše države je bilo še nekaj pomembnih odločitev, pri katerih so državljanke in državljani pokazali vse naštete vrline ter tudi racionalnost. Na primer vstop Republike Slovenije v integrirano Evropo ter obrambno zavezništvo. Današnja generacija političark in politikov bi se torej morala zavedati, da volivk in volivcev ne gre podcenjevati. Poskusi manipulacij, populizem, kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter politizacija intimnih odločitev delujejo le nekaj časa. Človeška družba ne prenese dolgotrajnih in hudih krivic. Z ljudmi ni mogoče manipulirati ves čas – če malo priredim prevod besed, ki jih pripisujejo Abrahamu Lincolnu, v svoji pesmi pa jih je uporabil tudi Bob Marley.
Srčno upam, da svet ob prebujanju ideologij, ki so mu prinesle največ gorja, ne bo klonil in da bo obranil civilizacijske vrednote, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice, družbena pravičnost in varstvo okolja.
Danes je Republika Slovenija mednarodno uveljavljena država. V decembru smo prevzeli svoj drugi mandat predsedovanja Varnostnemu svetu Združenih narodov. Slovenija je stabilna država, ki je v mednarodni politiki jasno pokazala, da bo spoštovala mednarodno pravo in odločno obsodila vse agresije, še posebej pa zločine proti človeštvu, ne glede na to, kdo izvršuje ta zavržna dejanja. V Evropski uniji smo večkrat v zadnjih letih pokazali, da nismo tisti, ki bi zgolj sledili. Na kar nekaj področjih smo lahko drugim, tudi večjim državam za zgled. Smo članica obrambnega zavezništva, hkrati pa smo jasno pokazali, da nismo in nikoli ne bomo samo hlapčevski izvrševalec nekih pavšalnih zahtev. Ne glede na to, kdo jih postavlja. Naše stališče je, da varnost države pomeni veliko več kot le golo oboroževanje. Pomeni tudi socialno varnost, javno zdravstveno oskrbo, dober izobraževalni sistem, skrb za nacionalno identiteto in vključevanje vseh različnosti v družbo.Dogajanja v svetu, ki jih lahko opazujemo, nas navdajajo s skrbjo. Celotno človeštvo se sooča z izjemno zahtevnimi izzivi in morda bo prišel celo čas, ko se bomo morali državljanke in državljani ponovno poenotiti, in čas, ko bodo odločevalci morali to sporočilo ljudi razumeti, kot so ga razumeli pred 35 leti. Gotovo pa bo med najpomembnejšimi izzivi sedanje in prihodnjih generacij ohraniti Republiko Slovenijo svobodno, demokratično, solidarno in varno državo, ki v skladu z ustavo aktivno izvaja mirovno politiko. Ob vseh konfliktih, ki jih spremljamo v bližnji in daljni soseščini, ne smemo pozabiti na skrb za zdravo okolje. Kot država zasedamo zelo majhen košček planeta, vendar nas to ne bo obvarovalo pred naravnimi nesrečami, ki so posledica človekovega delovanja in njegovega vedno hujšega pohlepa.
Letošnji dan samostojnosti in enotnosti praznujemo zadnjič v tej sestavi. Že čez nekaj mesecev nam bodo državljanke in državljani nastavili ogledalo in se odločali o tem, komu bodo zaupali odgovorno nalogo vodenja države in služenja njihovim potrebam in interesom. V mandatu, ki ga zaključujemo, smo delovali učinkovito, čeprav želijo nekateri ustvariti drugačen vtis. Sprejeli smo nekaj zelo pomembnih odločitev. Namen številnih zakonov in drugih aktov, ki smo jih obravnavali v tem visokem domu, je bil izboljšati kakovost življenja naših ljudi. Trenutna koalicija se je lotila številnih reform na več področjih, ki so dolga leta stagnirala ali pa so, namesto da bi se krepila kot javne službe, zaradi luknjaste zakonodaje drsela v zasebno sfero, kjer so se na vrednotah, ki so pomembne za vse ljudi, kovali dobički. Zato so bili sprejeti zakoni in novele zakonov s področja zdravstva, plač v javnem sektorju, pokojninskega zavarovanja, socialnega varstva, medijev, pravosodja, kmetijstva in varstva živali, šolstva, energetike, okolja itd. Posebna dosežka, ki mi osebno zelo veliko pomenita, sta podpora v skupnosti otrokom in mladostnikom ter sofinanciranje zdravila za redke otroške bolezni. Tudi zato, ker simbolično pomenita koraka k bolj vključujoči in sočutnejši družbi.
V Državnem zboru so se oblikovale nove prakse, ki zakonodajnih postopkov prek parlamentarnih institutov, ki temu niso namenjeni, ne obremenjujejo več z ovirami, prav tako so se uzakonile varovalke pri ustanavljanju parlamentarnih preiskovalnih komisij. Žal pri neprimernem ali celo sovražnem govoru kot predsednica Državnega zbora nisem bila uspešna. Ko sem pred dobrimi tremi leti prvič stala za to govornico, si nisem mislila, da je politična diskreditacija pravzaprav dobro premišljeno orodje, ki se uporablja za delitve in širjenje sovraštva, ki lahko eskalira tudi v nasilje. Hitro sem spoznala, da je žaljivi govor v parlamentu uporabljen zato, da namenoma izzove čustvene reakcije sogovornika in s tem zmanjšuje težo vsebine izrečenega ter tudi čisto osebno, človeško vrednost. Žaljivi govor ni mnenje. Ni »drugačen pogled«. Je orožje. Orožje, ki ne pušča modric na koži, ampak brazgotine v srcih. Ko nekoga zaničujemo zaradi njegovega jezika, vere, barve kože, spola, spolne usmerjenosti, veroizpovedi, prepričanja in drugih karakteristik, mu ne jemljemo le dostojanstva – jemljemo mu občutek, da pripada.
Besede imajo moč. Z njimi lahko gradimo mostove ali zidove. Z eno samo povedjo lahko nekoga opogumimo ali pa ga potisnemo v tišino. Zato imamo odgovornost. Vsak izmed nas. Tudi ko molčimo ob sovraštvu ali ga delimo naprej – takrat postanemo del problema. Toda obstaja tudi druga pot. Svoboda govora ni svoboda poniževanja. Prava svoboda govora temelji na odgovornosti in človečnosti. Odgovornost in človečnost pa pomenita tudi, da rečemo odločen NE takrat, ko nestrpnost začne razdvajati, hujskati in ustrahovati. Kajti različnost ni grožnja. Različnost je bogastvo. Prav zaradi nje se učimo, rastemo in postajamo boljši ljudje. Srčno upam, da svet ob prebujanju ideologij, ki so mu prinesle največ gorja, ne bo klonil in da bo obranil civilizacijske vrednote, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice, družbena pravičnost in varstvo okolja. Seveda si to še posebej želim za Slovenijo, za državo, ki je naš dom, naša varnost in naša svoboda in za katero smo pred 35 leti na referendumu sprejeli plebiscitarno odločitev, da mora postati samostojna in neodvisna.
Naj bo mir v vas in okoli vas. Želim vam tudi poguma. Samo pogumni lahko spreminjajo svet na bolje.
Spoštovani!
Dovolite mi, da izkoristim to priložnost in se vam iskreno zahvalim za tvorno sodelovanje v mandatu, ki se izteka. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste svoje kritične misli ali drugačne poglede na rešitve, o katerih smo razpravljali, izražali na spoštljiv način. Ste bistveni del parlamentarne demokracije, od vas sem se lahko veliko naučila in ob vas rastla kot oseba. Posebna zahvala gre tudi vsem zaposlenim v Državnem zboru, ki so skrbeli, da je delo poslank in poslancev teklo nemoteno, včasih tudi v zelo tesnih časovnih okvirih. Iskrena hvala.
Vsem želim, da prihajajoče praznike preživite s tistimi, ki jih imate najraje, v prihajajočem letu pa vam želim miru v polnem pomenu besede. Naj bo mir v vas in okoli vas. Želim vam tudi poguma. Samo pogumni lahko spreminjajo svet na bolje. Naj bo prihodnost zaznamovana z modrostjo, ki presega trenutne koristi, in z odgovornostjo, ki se zaveda posledic vsake odločitve. Naj prihodnost temelji na miru in pogumu, da tudi v zahtevnih časih izberemo človečnost.
