Najnovejše poročilo OECD Zdravje na kratko 2025 Slovenijo uvršča med uspešnejše države na področju zdravstva. Podatki kažejo, da se naš zdravstveni sistem po dostopnosti, kakovosti oskrbe in zdravstvenem stanju prebivalcev uvršča nad povprečje OECD. To potrjuje, da ima Slovenija stabilne temelje, ki jih je vlada dr. Roberta Goloba začela dodatno krepiti, hkrati pa jasno izpostavlja, kje so največji izzivi.
Po podatkih OECD je pričakovana življenjska doba v Sloveniji 82 let, skoraj leto nad povprečjem držav članic. Prav tako smo boljši od povprečja pri preprečljivi umrljivosti (134 na 100.000 prebivalcev) ter pri umrljivosti zaradi bolezni, ki jih je mogoče uspešno preprečiti ali zdraviti, saj ta znaša 53 na 100.000 prebivalcev, kar je med boljšimi rezultati v OECD. V primerjalnem okviru izstopa tudi visoka udeležba pri presejalnih programih, manjša poraba antibiotikov ter nizko število hospitalizacij, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi na primarni ravni.
Slovenija tako pri sedmih od desetih kazalnikov kakovosti zdravstvene oskrbe dosega boljši rezultat od povprečja OECD — to je jasen znak, da je naš sistem robusten, strokovno dobro voden in da preventivni ter presejalni programi prinašajo konkretne rezultate.
A kljub dobrim kazalnikom OECD izpostavlja tudi izzive, med katerimi čakalne dobe ostajajo največji problem. Te so se v Sloveniji kopičile skozi več kot desetletje in niso posledica zadnjih dveh let, vendar pa prav v tem mandatu vlada sprejema prve sistemske ukrepe za njihovo dolgoročno zmanjšanje: povečuje se obseg investicij v zdravstvo, modernizira se digitalni dostop do storitev, uvaja se boljša organizacija dela in krepi število zdravstvenega osebja.
Poročilo opozarja tudi na dejavnike tveganja. Delež kadilcev v Sloveniji znaša 17,4 % in je nad povprečjem OECD, prav tako je višja poraba alkohola s 9,7 litra čistega alkohola na prebivalca. Izpostavljenost delcem PM10 je pri 14 µg/m³, kar je nekoliko nad povprečjem. Gre za področja, ki jih vlada naslavlja s preventivnimi programi, zakonom o omejevanju rabe alkohola in novimi protitobačnimi ukrepi.
Pri financiranju sistem primerjalno stoji zelo dobro. Slovenija za zdravstvo nameni 9,9 % BDP, kar je nad povprečjem OECD (9,3 %), kar pomeni, da zdravstveni sistem ni podfinanciran, temveč se izzivi skrivajo predvsem v organizaciji, kadrovski strukturi in infrastrukturi. Poročilo izpostavlja, da imamo nekoliko manj zdravnikov od povprečja, a več medicinskih sester, kar je dobra osnova za krepitev timskega dela v zdravstvu. Velik primanjkljaj ostaja v dolgotrajni oskrbi, kjer je kadra premalo, ter v opremljenosti, saj je število naprav CT, MRI in PET bistveno nižje od OECD povprečja — a kljub temu Slovenija opravi skoraj enako število pregledov kot druge države, kar kaže na visoko učinkovitost obstoječih ekip.
Skupna slika tako kaže na državo, ki ima nadpovprečne rezultate tam, kjer je kakovost oskrbe ključna, in ki se spopada predvsem z izzivi, ki niso posledica slabega dela, temveč dolgotrajnega podfinanciranja infrastrukture, neoptimalne organizacije ter demografskih pritiskov. Vlada dr. Roberta Goloba je prav ta področja postavila v ospredje reform: kadrovske širitve, digitalizacija, modernizacija opreme, zakon o dolgotrajni oskrbi ter stabilno financiranje so usmeritve, ki bodo v prihodnjih letih odločale o tem, kako hitro bomo lahko skrajšali čakalne vrste in okrepili dostopnost najzahtevnejših storitev.
OECD je potrdil, da je slovensko zdravstvo kakovostno in učinkovito. Zdaj je čas, da ga z reformami, ki jih uresničuje vlada dr. Roberta Goloba nadgradimo.
