V dneh, ko bi morali volivci dobiti jasne in poštene informacije o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, je mnoge presenetilo nenavadno sporočilo, ki je prispelo na službene elektronske naslove medicinskega osebja.
Prejeli so povezavo do ankete, ki naj bi jim pomagala pri razmisleku o referendumu. A hitro se je pokazalo, da ne gre za resno raziskavo, temveč za orodje za usmerjanje mnenj.
Ne glede na to, kako so sodelujoči odgovarjali, je anketa skoraj vedno izpisala enak razplet. Na koncu je anketirancu sporočila, da naj na referendumu glasuje proti zakonu.
Ne glede na to, kako so sodelujoči odgovarjali, je anketa skoraj vedno izpisala enak razplet. Na koncu je anketirancu sporočila, da naj na referendumu glasuje proti zakonu. Novinarji so sami večkrat preizkusili vprašalnik in opazili isto. Šele po izpostavitvi problema so avtorji izpis spremenili in ostri politični poziv zamenjali z bolj splošno frazo. Škoda pa je bila že narejena, saj je vprašalnik medtem dosegel veliko ljudi.
Strokovnjaki opozarjajo, da to sploh ni anketa. Gre za poskus oblikovanja javnega mnenja, ki nima nobenih metodoloških temeljev. Namen ni merjenje, ampak pritisk. Takšni pristopi sodijo v najbolj problematične prakse političnega marketinga, kjer vprašanja niso postavljena zaradi interesa po dejanskih odgovorih, temveč zaradi želje vplivati na ljudi. Posebej zaskrbljujoče je, da je bila anketa poslana prek uradnega sistema poklicne zdravstvene organizacije, kar ji daje lažen vtis strokovne legitimnosti.
Ne bi si rad nakopal jeze zdravniških organizacij. Delujejo kot trop in če bom javno povedal, da sem za zakon, me bodo linčali.
Medtem ko zdravniške organizacije v javnosti glasno nasprotujejo zakonu, pa je v ozadju povsem druga zgodba. Mnogi aktivni zdravniki, ki podpirajo pravico do prostovoljne odločitve najteže bolnih, se ne želijo izpostaviti. Eden izmed njih je dejal: “ V življenju si je treba znati izbirati bitke.” Drugi je pojasnil, da bi z javnim stališčem tvegal kariero in dodal: “Ne bi si rad nakopal jeze zdravniških organizacij. Delujejo kot trop in če bom javno povedal, da sem za zakon, me bodo linčali. Obveljal bi za črno ovco. Zato se izpostavljajo le upokojeni zdravnice in zdravniki, ker s tem nič več ne tvegajo.”
Prav ti strahovi razkrivajo atmosfero znotraj nekaterih zdravniških struktur. Ta kultura pritiska in discipliniranja je še en razlog več, da se volivci vprašamo, kdo v resnici vodi kampanjo proti zakonu in zakaj. Eden od zdravnikov, ki podpira zakon, je ob tem pripomnil: “ Zdravniška zbornica ni kar en klub. S takimi anketami izgublja ugled. Samo upam, da so to naredili iz obupa, ker nasprotnikom zakona ne kaže dobro.”
Manipulativne ankete, plakati v zdravstvenih domovih in strahovlade nad lastnimi člani kažejo, da nasprotniki zakona očitno ne zaupajo lastnim argumentom.
Vse to potrjuje, da se del zdravniških organizacij poslužuje prijemov, ki nikakor ne sodijo v prostor odprte, spoštljive in strokovne razprave. Manipulativne ankete, plakati v zdravstvenih domovih in strahovlade nad lastnimi člani kažejo, da nasprotniki zakona očitno ne zaupajo lastnim argumentom. Če bi bili ti res tako trdni, takšnih posegov v mnenje ljudi ne bi potrebovali.
V nedeljo imamo priložnost, da naš glas sočutja in resnice jasno zazveni. To možnost moramo izkoristiti in se volitev udeležiti v čim večjem številu. Pojdimo na volitve – vsak glas šteje!
Demokratična razprava lahko uspe samo takrat, ko temelji na jasnih dejstvih, odprtosti in medsebojnem spoštovanju. Pri vprašanju, ki posega v jedro človekovega dostojanstva, si zaslužimo pošteno odločanje brez prikritih pritiskov. V Svobodi zaupamo, da znamo izbrati odgovorno pot, če imamo pred seboj resnico. V nedeljo imamo priložnost, da naš glas sočutja in resnice jasno zazveni. To možnost moramo izkoristiti in se volitev udeležiti v čim večjem številu. Pojdimo na volitve – vsak glas šteje!
