Tamara Vonta je znano ime slovenske medijske in politične scene. Po šestnajstih letih kot novinarka in voditeljica oddaje 24UR na POP TV je svojo pot nadaljevala v politiki. Danes je poslanka Svobode, vodi parlamentarni odbor za kulturo in preiskovalno komisijo, ki se ukvarja z domnevnim nezakonitim financiranjem političnih strank in propagando v medijih. Prav to delo jo je postavilo v središče orkestriranih dezinformacijskih napadov. Za spletni portal Dekodiraj.si je v okviru projekta Nevidne bitke spregovorila o tem, kako se je sama soočila s posledicami dezinformacij.
Iz žaljivk v grožnje s smrtjo
»Ne gre več samo za žaljivke ali posmehovanje, ampak za konkretne opise, kaj naj bi se mi zgodilo.«
Ne gre več samo za žaljivke ali posmehovanje, ampak za konkretne opise, kaj naj bi se mi zgodilo.
Tamara Vonta priznava, da je bila že prej pogosto tarča napadov, a se je situacija v zadnjem obdobju močno zaostrila. Po njenih besedah se je po odmevnih zaslišanjih v državnem zboru začela soočati z resnimi grožnjami s smrtjo, ki so jo prisilile k ukrepanju.
»To me je zaskrbelo – in ne govorim le o svojem primeru, ampak o širšem trendu v družbi. Bojim se, da smo že zelo blizu točki, ko se bo komu res kaj zgodilo.«
Dezinformacije kot orodje sovraštva
Napadi, pravi, izhajajo iz različnih platform, a so med seboj vsebinsko povezani. Gre za usklajene tokove dezinformacij, ki se hitro razširijo po družbenih omrežjih, predvsem po X-u (nekdanjem Twitterju).
»Zadeva se širi po različnih platformah, vsebinsko pa je podobna. Na vsaki platformi se uporabljajo orodja, značilna zanjo.«
Zadeva se širi po različnih platformah, vsebinsko pa je podobna. Na vsaki platformi se uporabljajo orodja, značilna zanjo.
Najbolje je, da se ne odzivaš
Skozi izkušnje je spoznala, da je tišina včasih edina učinkovita obramba.
»Zdaj lahko z vso gotovostjo rečem, da je bolje pustiti pri miru. Vsaka reakcija sproži nov krog pogroma.«
Kljub temu pa poudarja, da lahko iskren in odprt pristop, denimo prek osebnih objav na družbenih omrežjih, ublaži val napadov in spodbudi konstruktivne odzive javnosti.
Slab odziv sistema
Tudi ko je prejela neposredne grožnje, zaščita države ni bila zadovoljiva.
»Imela sem opravka s policijo, vendar občutek ni bil, da se to obravnava resno. Niso čisto enaki vatli.«
Po njenih besedah Slovenija še vedno nima učinkovitih sistemskih varovalk za zaščito žrtev spletnega sovraštva.
»Veliko, veliko premalo smo naredili na področju medijske pismenosti. In to ni problem samo pri otrocih – to je problem pri odraslih ljudeh.«
Družba je še vedno globoko patriarhalna
Eden najbolj bolečih spoznanj Tamare Vonta je, kako močno so napadi usmerjeni v ženske – in kako pogosto vsebujejo seksistične in mizogine vsebine.
»Mislila sem, da smo kot družba bolj progresivni. A ženska, ki ni v teh okvirih, je deležna strašnih napadov.«
Človečnost kot protistrup
Kljub vsemu verjame v moč osebnega stika.
»Ko te ljudje spoznajo v živo, se vse spremeni. Takrat nisi več tista ‘grozna oseba’ s spleta, ampak človek, ki ga razumejo.«
Tamara Vonta zato opozarja, da moramo kot družba graditi mostove, ne zidov – in da je treba v boju proti dezinformacijam okrepiti medijsko pismenost, empatijo ter kulturo dialoga.
Tamara Vonta ostaja ena najglasnejših zagovornic resnice in dostojanstva v javnem prostoru. Njena izpoved je opozorilo, da so dezinformacije več kot le neresnice – so orodje, ki lahko povzroči resnične osebne in družbene posledice.
