Slovenija je varna, ko vlagamo v ljudi in znanje, ko obrambne zmogljivosti uporabljamo tudi za dobro skupnosti in ko stojimo na pravi strani zgodovine. To je rdeča nit današnjega pogovora z ministrom za obrambo mag. Borutom Sajovicem za RTV Slovenija,. Po letu dni na čelu resorja je minister še enkrat poudaril, da Slovenska vojska ni zgolj »puške in metki«, temveč širok, sodoben sistem za varnost, razvoj in odpornost družbe.
Ključen element pri varnosti so kadri, so ljudje.
»Varnosti in odpornosti nam ne bo zagotavljalo samo orožje, ki je le delček zgodbe. Ključen element pri varnosti so kadri, so ljudje,« je poudaril minister. Za številkami stoji preprost, prepričljiv koncept: štipendiramo, izobražujemo, zaposlujemo in gradimo karierne poti, ki mladim odpirajo prihodnost, državi pa zagotavljajo kompetence.
Ljudje v središču
Zato je minister v ospredje postavil človeka. »Zato imamo danes rekordno število štipendistov, več kot 600, rekordno udeležbo mladih na vojaških taborih ter seveda rekordno število pogodbenih pripadnic in pripadnikov v rezervni sestavi, novozaposlenih v stalni sestavi Slovenske vojske.«
Vojska danes ni več ozka niša, je delodajalec skoraj vseh profilov – od inženirjev, računalničarjev in zdravnikov do logistov, voznikov in kuharjev. »Danes Slovenska vojska delo ponuja praktično za večino poklicev,« je dejal minister.
Danes Slovenska vojska delo ponuja praktično za večino poklicev.
Tudi tistim, ki so končali le osnovno šolo, vojska omogoča zaposlitev in dokončanje srednješolskega izobraževanja ob delu. To je resnična socialna mobilnost in odgovorna kadrovska politika, ki vrača vrednost v skupnost.
Obramba, ki služi ljudem
Drugi steber te zgodbe, kot je poudaril minister Sajovic, je dvojna raba – obrambne zmogljivosti, ki vsak dan rešujejo življenja in ščitijo premoženje. Po požaru na Krasu je država v rekordnem času z evropskimi sredstvi kupila štiri letala Air Tractor in vzpostavila enoto za gašenje iz zraka, po poplavah 2023 pa je sledil nakup 40 večnamenskih tovornih vozil z zabojniki za odziv ob različnih nesrečah.
Naša helikopterja sta stalno pripravljena za gorsko reševanje in nujne medicinske prevoze, letalo Falcon pa že desetletje prenaša organe za Slotransplant. To, kot je dejal minister, ni paralelni svet vojske in družbe, temveč ista zgodba – obramba kot javna storitev, ki je ob pravem času tam, kjer je najbolj potrebna.
Odgovoren in verodostojen zaveznik
V mednarodnem prostoru je Slovenija dosegla, da se ta širša slika odraža tudi v zavezništvu. »Naša zasluga je, da ga je Nato na zadnjem vrhu uvrstil v skupne cilje zavezništva,« je pojasnil Sajovic o stebru dvojne rabe.
Naša helikopterja sta stalno pripravljena za gorsko reševanje in nujne medicinske prevoze, letalo Falcon pa že desetletje prenaša organe za Slotransplant.
To pomeni, da Natovi cilji danes priznavajo tisto, kar v Sloveniji že živimo: varnost je tudi kibernetika, zdravstvo, infrastruktura, zanesljiva energija in vesoljske tehnologije. Tudi pri financiranju je Slovenija ostala trezna in odgovorna. »Prepričani smo, da lahko z racionalno rabo sredstev vse to, kar načrtujemo in kar smo obljubili Natu, dosežemo z manj kot tremi odstotki BDP-ja,« je dodal minister.
Gre za jasen signal: vsak evro mora delati dvojno, za obrambo in za ljudi.
Industrializacija domačega znanja
Tu se je organsko vključil še tretji del – industrializacija domačega znanja. Slovenija ima ideje, preboje in prototipe, zdaj jih s pospeškom pretvarja v serijo in izvoz. » Do zdaj smo bili pogosto svetovni prvaki v razvoju inovativnih projektov, potem pa so jih industrializirala tuja podjetja, mi pa smo jih kasneje kupovali nazaj. Naš cilj je, da ta krog prekinemo – da znanje, razvoj in proizvodnja ostanejo doma ter da slovenska obrambna industrija svoje ideje pretvori v lastne izdelke in izvozne zgodbe,« je dejal mag. Sajovic.
Ustvarjali bomo nova delovna mesta in ne nazadnje bo veliko denarja iz obrambnega proračuna ostalo doma.
Ključni manjkajoči člen med razvojno-raziskovalnimi projekti in proizvodnjo je dobil ime in nalogo: DOVOS. »Naš namen je, da bi se Slovenska vojska v čim večji meri opremljala s temi proizvodi, s čimer bi slovenska obrambna industrija pridobila nujno potrebne reference za nastop na tujih trgih. Hkrati bi ustvarjali nova delovna mesta v tej čedalje bolj rastoči panogi in ne nazadnje bi veliko denarja iz obrambnega proračuna ostalo doma,« je pojasnil.
Ob tem je bil jasen tudi glede financ: »Torej se nobene proračunske ‘milijarde’ ne bodo pretakale ne v DOVOS ne kam drugam, to vam lahko na tem mestu zagotovim z vso odgovornostjo.«
Prava stran zgodovine
Zunanjepolitična drža te vlade je bila enako jasna. »Glede Gaze in Palestine se je Slovenija brez dvoma postavila na pravo stran zgodovine, in to pravočasno,« je poudaril Sajovic.
Glede Gaze in Palestine se je Slovenija brez dvoma postavila na pravo stran zgodovine.
Obsodba terorja, nasprotovanje nesorazmernim odgovorom, priznanje Palestine in zagovarjanje rešitve dveh držav – to je politika, ki temelji na pravu, humanosti in miru. Gre za državniško držo, ki krepi ugled Slovenije in podpira prav tisto, kar branimo tudi doma – človeško dostojanstvo in varnost vseh.
Javno dobro in zaupanja vreden sistem
Ko je minister potegnil črto, ni bilo patetike, je pa bila samozavest. »V 35. letu naše države, ko bomo pod trenutni mandat potegnili črto, bo jasno izstopal podatek, da je levosredinska vlada Roberta Goloba za krepitev odpornosti in varnosti države naredila največ od vseh dosedanjih vlad,« je dejal.
Slovenska vojska daje državljanom tisto, kar je najbolj dragoceno – zaupanje, da je Slovenija pripravljena na jutri.
V tem stavku je destilat filozofije, ki jo živi tudi Svoboda: varnost je javno dobro, ki ga gradiš z ljudmi, znanjem in sodelovanjem. Slovenska vojska v tej zgodbi ni strošek, temveč naložba. Nujna institucija za varno in odporno družbo, ki deluje široko, od reševanja v gorah do kibernetskega ščita, od štipendij do industrijskih delovnih mest, in ki s svojo prisotnostjo, usposobljenostjo in vrednotami daje državljanom tisto, kar je najbolj dragoceno – zaupanje, da je Slovenija pripravljena na jutri.
