Jutri, 11. julija, bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Leta 2024 je ta dan Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici.
11. julij je torej dan, ki ga je mednarodna skupnost posvetila spominu na nedolžne žrtve zločina in izrazu solidarnosti z njihovimi družinami. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da lahko samo prepoznavanje trpljenja vseh žrtev tovrstnih zločinov omogoči grajenje medsebojnega razumevanja, zaupanja in trajnega miru. Glas preživelih v Srebrenici mora biti slišan in mora preglasiti poskuse zanikanja ali potvarjanja zgodovine. Temu pritrjujemo tudi v Državnem zboru z letošnjo razstavo v spomin na žrtve genocida v Srebrenici.
Ko gre za zločine proti človeštvu, moramo biti dosledni.
Zgodovino človeštva so v vojnih konfliktih zaznamovali številni zločini. Tudi veliki vojskovodje, kralji, cesarji, osvajalci tujih ozemelj, ki jih zgodovina pristransko opisuje kot junake, so po današnjih standardih zagrešili zločine proti človeštvu. Evropo zadnjega stoletja so še posebej zaznamovali milijoni nedolžnih žrtev voljnih zločinov. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da številni vplivni posamezniki ali voditelji evropskih držav in mednarodne skupnosti tako pasivno in tiho opazujejo vojne zločine in množične poboje, ki se tudi dandanes dogajajo tako na Bližnjem vzhodu kot na drugih vojnih območjih. Takšna dvoličnost, v nekaterih primerih pa celo tiha podpora ali pa bolj ali manj očitno javno izraženo vojno hujskaštvo, pa pomeni največjo grožnjo varnosti za državljanke in državljane Evrope in s tem tudi Slovenije.
Spodbujanje nestrpnosti in sovražni govor sta prva koraka do zločinov proti človeštvu.
Ko gre za zločine proti človeštvu, moramo biti dosledni. Ne moremo jih zanikati ali si zatiskati oči pred informacijami, da tudi danes v konfliktih množično umirajo otroci in nedolžne žrtve. Ne moremo in ne smemo dovoliti, da nekateri zločini proti človeštvu ostajajo nekaznovani ali celo neprepoznani samo zaradi političnega pragmatizma ali vojaške in finančne moči zločincev. Otrok in nedolžnih žrtev v vojnih konfliktih nima nihče pravice ubijati.
Spoštovani kolegice in kolegi,
genocid v Srebrenici je svarilo vsem nam. Kot politiki smo najbolj odgovorni za varnost naših državljank in državljanov. Spodbujanje nestrpnosti in sovražni govor sta prva koraka do zločinov proti človeštvu. V tem visokem domu to ne more in ne sme postati vsakdanji način izražanja političnih stališč.
