Predsednik vlade dr. Robert Golob je v zadnjih dveh javnih nastopih jasno začrtal stališče Slovenije do povečanih obrambnih izdatkov in hkrati izpostavil, da bo vlada delovala odgovorno, pregledno in v korist ljudi.
Na zadnjem vrhu zveze NATO v Haagu je bila ena izmed osrednjih tem zahteva po dvigu obrambnih izdatkov. Golob je kot predstavnik Slovenije nastopil odločno, a premišljeno. Poudaril je, da so sklepi tovrstnih srečanj nepravno zavezujoči in da Slovenija ostaja zavezana resoluciji, ki jo je že potrdil Državni zbor: »Slovenija je ves čas zagovarjala eno in isto, in tudi sam sem v svojem nastopu jasno poudaril, da bomo izpolnjevali svoje že dogovorjene obveze – 2 odstotka letos in 3 odstotke do leta 2030.«
Varovalke za prihodnost
Po Golobovih besedah je bila Slovenija med najodločnejšimi pogajalkami pri vgradnji varovalk v zaključno deklaracijo vrha. Ključna med njimi je pregled zavez v letu 2029, ki bo omogočil ponovno presojo glede višine izdatkov. »Ko smo dosegli, da so te varovalke tako močne, da dejansko naša resolucija 2 in 3 odstotke zadošča, smo šele pristali na to, da ne bomo nasprotovali resoluciji kot taki.«
Golob je tudi zavrnil trditve, da Slovenija zaveze izigrava, ter poudaril, da bodo vsi cilji izpolnjeni v roku – tudi vzpostavitev dveh bataljonskih bojnih skupin, čeprav določene pogodbe (npr. za patrio) še niso podpisane. »Vse je pripravljeno, da bo v skladu s časovnico tudi izpolnjen in da, verjamem, da bo izpolnjen do leta 2029.«
Vse je pripravljeno, da bo v skladu s časovnico tudi izpolnjen in da, verjamem, da bo izpolnjen do leta 2029.
Obramba ne na račun socialne države
Predsednik vlade je poudaril, da bo povečanje obrambnih izdatkov potekalo postopno in ne bo vplivalo na socialne pravice. Če bo potrebno, bo vlada iskala rešitve drugje: »Ne, ne bomo rezali socialne države, socialnih izdatkov zato, da bi namenjali več za orožje.«
Ne, ne bomo rezali socialne države, socialnih izdatkov zato, da bi namenjali več za orožje.
Ob tem je večkrat izpostavil pomen civilnih projektov in t. i. projektov odpornosti kot ključen del obrambne strategije. Po njegovem mnenju prav v teh projektih leži razlika med tremi in petimi odstotki BDP, kar vključuje vlaganja v civilno zaščito, gasilstvo ter podnebno odpornost.
Slovenija ostaja med najbolj varnimi državami
V luči varnostnih razmer doma in po svetu je dr. Golob zatrdil, da je Slovenija ena najbolj varnih držav na svetu in da bo vlada to varnost še naprej krepila. »Ne verjamem, da se doseže varnost države samo z orožjem. Mislim, da so druge stvari še bistveno bolj pomembne kot orožje,« je dejal. Med načrtovanimi ukrepi je tudi reaktivacija teritorialne obrambe, s čimer želi vlada zagotoviti varnost po celotnem ozemlju države.
Ne verjamem, da se doseže varnost države samo z orožjem. Mislim, da so druge stvari še bistveno bolj pomembne kot orožje.
Pripravljenost za ukrepanje v mednarodni skupnosti
Golob se je dotaknil tudi vprašanja ravnanja Izraela v Gazi in vloge EU. Izrazil je pričakovanje, da bo Evropska unija enotno ukrepala, a hkrati opozoril, da obstajajo članice, ki ukrepom niso naklonjene. »To, kar se dogaja v Gazi, je zločin,« je poudaril in dodal, da bo Slovenija skupaj s podobno mislečimi državami pripravljena na enostranske ukrepe, če na ravni EU ne bo soglasja.
To, kar se dogaja v Gazi, je zločin.
