Poslanka Svobode Tereza Novak je bila gostja oddaje 24ur zvečer, kjer je govorila o ponedeljkovem vrhu koalicije ter ključnih temah, o katerih so tam razpravljali.
Prisednik vlade dr. Robert Golob, ministri in ministrice ter poslanci in poslanke koalicije so namreč srečanje namenili razpravi o dosedanjih dosežkih in izpeljanih reformah, kakor tudi o treh prioritetnih področjih, na katerih si želimo do konca mandata še izpeljati nekatere pomembne spremembe – zdravstvu, stanovanjski politiki ter pokojninskem sistemu.
»Ogledali smo si, kako napredujemo pri vseh teh spremembah in reformah, ki jih izvajamo. Pravzaprav smo sredi njih. Na področju krepitve javnega zdravstva se v parlamentu ravnokar ukvarjamo s ključnim zakonom, zakonom o zdravstveni dejavnosti,« je spomnila Novak.
Na področju krepitve javnega zdravstva se v parlamentu ravnokar ukvarjamo s ključnim zakonom, zakonom o zdravstveni dejavnosti.
Kot smo v Svobodi ves čas poudarjali, je sprejem takega zakona ključen, če želimo imeti urejen zdravstveni sistem brez škodljivih praks, ki nenazadnje tudi podaljšujejo čakalne dobe. Prav pri čakalnih dobah je sicer poslanka ravno tako poudarila, da je napredek že opazen in da se delo ministrstva zagotovo že opazi: »Zagotovo se poznajo učinki najmanj desetih zakonov in najmanj 40 podzakonskih aktov, ki smo jih že sprejeli. Ministrica, za katero stoji cela koalicija, se zelo premišljeno loteva spreminjanja sistema, ki je bil prej prepuščen temu, da so se v njem razpasle številne škodljive prakse,« je dejala Tereza Novak.
Zavrnila je tudi trditve, da naj bi se krajšanje čakalnih vrst dogajalo zgolj na papirju, kar je sicer očitek, ki ga pogosto navajajo v opoziciji in v nekaterih medijih. Res je, da se je spremenil pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dob. A ne zato, da bi se navidezno zmanjšalo število čakajočih, ampak ker je bila metodologija prej napačna. Statistika nam po novi metodologiji pove, koliko pacientov na čakalnem seznamu realno čaka nad dopustno čakalno dobo; po stari metodologiji tega nismo vedeli, vedeli smo le, koliko pacientov ima termin ali okvirni termin za zdravstveno storitev, ki presega dopustno čakalno dobo.
Podatki, da se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zmanjšalo, vsi izhajajo iz obdobja po uveljavitvi sprememb pravilnika, zbrani so bili na podlagi iste metodologije in so torej med seboj povsem primerljivi. Kažejo pa, da je bilo avgusta lani 55.000 nedopustno čakajočih na diagnostične postopke, decembra lani pa 49.000. Gre torej za padajoč trend števila nedopustno čakajočih od avgusta 2024 dalje.
»Predolge čakalne vrste so v resnici posledica neurejenosti sistema, kjer se pravzaprav ne ve točno, kje kdo dela – v javnem, zasebnem ali kar v obeh sektorjih. Absolutno smo zavezniki vseh zdravnikov, ki se tako zelo trudijo da je ta naš javni sistem kljub temu, da smo dopustil, da se razkraja, še zmeraj zelo dober in da ljudje v Sloveniji dobijo izjemno dobre storitve. Mi ga želimo zgolj dodatno urediti, da se končno ve, kdo pije in kdo plača,« je dodala poslanka Tereza Novak.
Mi ga želimo zgolj dodatno urediti, da se končno ve, kdo pije in kdo plača.
Spomnila je tudi na to, da se »je zvišalo število prvih obravnav, kar je pa ključno za vse paciente, da lahko, ko enkrat vstopijo v zdravstveni sistem, veliko lažje pridejo do nadaljnje obravnave. To je tudi en od ključnih dosežkov.«
Pri stanovanjski gradnji številke govorijo same zase
Za gradnjo stanovanj ni še nikoli doslej nobena vlada namenila toliko sredstev in prav letos bo zagnan največji val gradnje javnih najemnih stanovanj v zgodovini samostojne Slovenije, so bili v izjavah za javnost že po vrhu koalicije jasni predstavniki vlade.
Glede na sredstva, ki so za ta namen že zagotovljena v sprejetih proračunih, bo država za gradnjo javnih najemnih stanovanj samo v obdobju 2023–2026 namenila dvajsetkrat več denarja kot vse vlade skupaj v obdobju med 2015 in 2022.
A gre za več kot zgolj denar, je spomnila poslanka Novak: »Do sedaj za gradnjo stanovanj ni bilo vzpostavljenega nobenega mehanizma, kako bi se črpalo, predvsem pa nobenega načrta, kako naprej. Kar Slovenija potrebuje in kar mladi ljudje in pravzaprav ves srednji sloj potrebuje, je več stanovanj in dolgoročno načrtovanje. In to smo naredili v tem mandatu. Naredili smo ključen preskok od tega, da se gradi po malem, na to, da so že zagotovljena sredstva za naslednjih 10 let, in sicer 100 milijonov na leto, kar je blazno velik preskok od tega, kar smo imeli do zdaj,« je dejala poslanka.
Kar Slovenija potrebuje in kar mladi ljudje in pravzaprav ves srednji sloj potrebuje, je več stanovanj in dolgoročno načrtovanje. In to smo naredili v tem mandatu
Podatki namreč jasno kažejo, da je bilo zadnjih 20 let zgrajenih povprečno okrog 200 javnih najemnih stanovanj letno, samo letos pa se obeta začetek gradnje 2000 stanovanj.
