Odbor za zdravstvo državnega zbora je ta teden po prvi obravnavi prižgal zeleno luč dvema zelo pomembnima zakonoma na področju zdravstva – tako imenovanemu zakonu o pravici do pozabe ter zakonu o kakovosti v zdravstvu. Kaj z njima pravzaprav skušamo urediti?
Odpravljamo diskriminacijo oseb, ki so prebolele raka
Zakon o pravici do pozabe (Zakon o pravici oseb ob prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov) prinaša zelo pomembne in nadvse dobrodošle spremembe za osebe, ki so v življenju prebolele raka, hepatitis C ali pa se zdravijo zaradi okužbe s HIV.
Verjamemo, da praktično vsak pozna koga, ki je v življenju prebolel raka. V Sloveniji živi več kot 120 tisoč ljudi, ki jim je bila enkrat v življenju postavljena diagnoza rak.
Takim osebam prav zaradi pretekle bolezni na zavarovalnicah pogosto zavrnejo možnost sklenitve življenjskega zavarovanja ali pa so premije zanje višje kot za ostale. Prav tako imajo take osebe pogosto omejen ali onemogočen dostop do dolgoročnih posojil na banki.
V Svobodi menimo, da je taka praksa diskriminatorna in jo je treba prepovedati.
Zakon o pravici do pozabe odpravlja prav to diskriminatornost. Določa namreč, da po določenem času, osebe, ki so prebolele raka, ne bodo več dolžne razkriti svojih preteklih bolezni zavarovalnicam ali kreditodajalcem.
To je velik in pomemben korak k zmanjšanju stigme in diskriminacije, s katero se srečujejo osebe po prebolelem raku in določenih drugih bolezni.
Čeprav gre za navidezno preprost ukrep, bo ta tisočim državljanom in državljankam prinesel večjo finančno varnost ter jim omogočil, da z manj nesigurnosti in strahu načrtujejo pomembne življenjske odločitve.
»Pravica oseb, da uveljavljajo pravico do pozabe, ima z vidika socialnega položaja osebe zgolj pozitivne učinke, vplivi na izvajanje zdravstvene dejavnosti ali gospodarske dejavnosti pa so minimalni. Hkrati pa bomo z zakonom naredili največ v korist ljudi, ki so že tako ali tako bili zaradi bolezni skozi življenje prizadeti,« je na seji parlamentarnega odbora poudarila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Pravica oseb, da uveljavljajo pravico do pozabe, ima z vidika socialnega položaja osebe zgolj pozitivne učinke, vplivi na izvajanje zdravstvene dejavnosti ali gospodarske dejavnosti pa so minimalni.
»Predstavljajte si, da ste stari 29 let in ste se pogumno spopadli z eno najtežjih preizkušenj v življenju. In potem ste zmagali. Vsak dan znova si gradite prihodnost, polno upanja in načrtov. Toda ko se obrnete na zavarovalnico ali banko po podporo za novo poglavje življenja, vas ustavi dejstvo, da za njih še vedno niste enaki. Za njih ste še vedno tvegani, zaznamovani s preteklostjo, ki je vi že dolgo več ne želite živeti. Temeljni cilj zakona je torej prav to: omogočiti osebam, ki so premagale raka in pri katerih je verjetnost za ponovitev bolezni minimalna, dostopnost do zavarovalnih pogodb, življenjskih zavarovanj in kreditnih pogodb pod enakimi pogoji kot posameznikom, ki niso zboleli za rakom,« pa je bistvo zakona orisala poslanka Svobode Vera Granfol.
Za njih ste še vedno tvegani, zaznamovani s preteklostjo, ki je vi že dolgo več ne želite živeti.
Bolj kakovostvo zdravstvo pomeni večjo varnost za paciente
Poglavitni cilj predloga zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu je vzpostavitev pogojev za zagotovitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zagotovitev ustrezne nadgradnje kakovosti v zdravstvu.
Omogočeno bo boljše sledenje in analiza varnostnih incidentov ter uvedba korektivnih ukrepov za preprečevanje ponovitev napak.
Manj napak pomeni tudi manj stroškov. Pričakujemo lahko, da se bodo zato skrajšale čakalne dobe in da bo opravljenih manj nepotrebnih dodatnih obravnav, ki nastanejo zaradi napak. Manj zdravstvenih zapletov seveda pomeni tudi večje zaupanje v zdravstvo in zdravnike med prebivalci.
Uvajanje standardov kakovosti in večji nadzor nad zdravstvenimi ustanovami bo prav tako doprinesel k bolj učinkoviti in strokovni obravnavi pacientov. Ti bodo deležni boljše zdravstvene oskrbe, kar bo prispevalo k hitrejšemu okrevanju in manjšim komplikacijam.
Za neodvisen nadzor nad kakovostjo v zdravstvu bo, tako je predvideno v zakonu, skrbela novoustanovljena Javna agencije RS za kakovost v zdravstvu. Ustanovljen bo tudi Svet za kakovost, ki bo spremljal in usklajeval ukrepe za izboljšanje kakovosti in varnosti.
»Torej, zakaj je zakon pomemben, da ga sprejmemo? Zaradi tega, ker prinaša večjo varnost za paciente, bolj kakovostne zdravstvene storitve, neodvisen nadzor nad kakovostjo zdravstvenih storitev. Informacije o kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev bodo na voljo vsem. In to seveda bo za posledico imelo tudi manj napak, manj stroškov, ker vsako napako je seveda potrebno tudi sanirati. Jaz pozdravljam, da zakon postavlja tudi na nek način temelje za centralizacijo nabora vseh varnostnih incidentov. Zakaj je to vsaj za moje pojme zelo pomembno? Zato, ker se vzpostavlja sistem, ki bo omogočal preventivo, torej, kako preprečiti nastanek teh varnostnih incidentov? In jaz verjamem, da imamo zelo dobre izvajalce zdravstvene dejavnosti, torej predvsem javne zdravstvene zavode in se mi zdi to res dodana vrednost, da se dobre prakse lahko prenašajo iz enega v drugi zavod,« je razloge za sprejem zakona navedla poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za zdravje mag. Tamara Kozlovič.
Torej, zakaj je zakon pomemben, da ga sprejmemo? Zaradi tega, ker prinaša večjo varnost za paciente, bolj kakovostne zdravstvene storitve, neodvisen nadzor nad kakovostjo zdravstvenih storitev.
Kot je še poudarila med razpravo, je po dolgih letih skrajni čas, da tudi v Sloveniji dobimo krovni zakon, ki se osredotoča na kakovost v zdravstvu. Priprave takega zakona se je lotil že nekdanji minister za zdravje Miklavčič leta 2009. S tem so se ukvarjali še številni drugi ministri v preteklih 15 letih, končno pa je z zakonom o kakovosti, ki ga bo sicer potrebno še precej dopolniti, uspelo vladi dr. Roberta Goloba.
O tem, da oba zakona prinašata dolgo pričakovane in dobrodošle rešitve za slovensko zdravstvo, priča tudi dejstvo, da sta na oboru bila oba sprejeta brez glasu proti s strani opozicije, podporo pa so jima izrazili tudi predstavniki zdravstvene stroke in pacientov, prisotni na seji.
