Državni zbor je na redni novembrski seji sprejel proračuna za leti 2024 in 2025, ki ju je vlada dr. Roberta Goloba pripravila v dobrobit tako državljank in državljanov kot tudi gospodarstva.
Državni zbor je na redni novembrski seji sprejel proračuna za leti 2024 in 2025, ki ju je vlada dr. Roberta Goloba pripravila v dobrobit tako državljank in državljanov kot tudi gospodarstva. Oba dokumenta odlikuje realno načrtovanje prihodkov in odhodkov, omogočata tekoče izvajanje vladnih nalog, hkrati pa upoštevata potrebo po fiskalnem naporu, ki bo v prihodnjih letih omogočil zniževanje javnofinančnega primanjkljaja in postopno doseganje srednjeročnega uravnoteženja javnih financ.
Pripravo proračunov zaznamovala katastrofalna avgustovska ujma
Sicer je pripravo proračuna za leto 2024 poleg negotovih makroekonomskih razmer, ki izhajajo iz globalne situacije in povišane inflacije, predvsem zaznamovala največja naravna nesreča v samostojni Sloveniji, ki je zahtevala preusmeritev znatnega dela sredstev znotraj proračuna za odpravo njenih posledic. V ospredje so tako stopili ukrepi za obnovo in pomoč po ujmi, podprti s proračunskimi sredstvi, z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter iz evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027.
Poslanka Svobode Andreja Kert: »V proračunu za leto 2024 je načrtovanih 14 milijard evrov prihodkov in 16,2 milijardi evrov odhodkov, pri čemer je za odpravo posledic naravnih nesreč predvidenih 1,1 milijarde evrov.«
Avgustovske poplave so v večjem delu Slovenije povzročilo skorajda kataklizmične razmere – prizadele so 183 od 212 občin, kar 104 občine so bile močno prizadete. Skupna ocena neposredne škode ter posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša približno 9,9 milijarde evrov, znesek zgolj neposredne škode pa je skoraj tri milijarde evrov. Doslej je bilo iz državnega proračuna izplačanih že več kot 412 milijonov evrov za pomoč in sanacijo posledic.
Poslanka Svobode Sara Žibrat: »Opozicijski očitki, da proračun za leto 2024, ki ga je pripravila vlada dr. Roberta Goloba, ni razvojno naravnan, so absurdni.«
Za predplačila občinam že več kot 213 milijonov evrov
Vsota izplačil za povrnitev intervencijskih stroškov občin se je povzpela na dobrih 66,8 milijona evrov, skupni znesek predplačil občinam na 213,4 milijona evrov, vsota predplačil za odpravo škode v gospodarstvu pa na 31,8 milijona evrov. Nasploh vlada ne pozablja na potrebe gospodarstva. Zgolj v lanskem letu mu je razdelila okoli 513 milijonov evrov, javnih naročil pa je bilo za več kot osem milijard evrov. Primerjava z drugimi državami pokaže, da Slovenija kljub globalnemu šoku zaradi ukrajinske krize ohranja spodbudno raven gospodarske aktivnosti.
Hkrati je vlada kljub zaostrenim razmeram dvignila minimalno plačo, začela usklajevati večji del socialnih prejemkov, zagotavlja rast pokojnin, sprožila je postopen prehod na brezplačno prehrano v šolah, za dolgotrajno oskrbo pa je našla finančno pokritje na način, da je breme razumno razdelila med prebivalstvo, gospodarstvo in državo. Prav tako se lahko vlada na čelu s premierjem pohvali s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s čimer je pomembno prispevala k ustavitvi privatizacije javnega zdravstva. Po treh letih je naša država dočakala tudi obetajoč zagon stanovanjskega programa.
Minister za finance Klemen Boštjančič: »Po oceni Evropske komisije so slovenski proračunski načrti med bolj zglednimi v območju z evrom in so skladni s sprejetimi priporočili Evropske unije.«
Prav tako velja poudariti, da sta vlada in združenje občin nedavno sklenila dogovor o višini povprečnine 725 evrov za leti 2024 in 2025, kar bo občinam za izvajanje zakonsko določenih nalog zagotovilo okoli 50 milijonov evrov več sredstev, zaradi višje povprečnine pa bodo prejele tudi tri milijone evrov več sredstev za uravnoteženje njihove razvitosti. Poleg tega bodo občine zaradi spremenjenih okoliščin in povišanja stroškov dela pri posrednih uporabnikih občinskih proračunov prejele dodatna sredstva za ta namen v višini 20 milijonov evrov za leto 2024 in v znesku 34 milijonov evrov za leto 2025.
Vlada ne pozablja na prejemnike socialne pomoči
Po zakonu o izvrševanju proračunov se bodo socialni transferji v letu 2024 uskladili v višini 100 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Gre za največjo možno uskladitev, ki je še proračunsko vzdržna, odraža pa prizadevanje vlade za ohranitev življenjskega standarda prejemnikov socialne pomoči. Glede tega velja spomniti, da so se socialni transferji v začetku letošnjega leta že uskladili za 10,3 odstotka in da vlada ne skopari niti z drugimi ukrepi za omejitev draginje. Uskladitev pokojnin pa se bo po sprejetih proračunskih dokumentih delno opravila že pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov za januar 2024, in to v višini 8,2 odstotka.
Priprava proračunskih dokumentov je bila torej za vlado obsežen in zahteven izziv, saj je morala najti zadovoljivo ravnotežje med vselej glasnimi željami deležnikov po čim več sredstvih na eni strani in realnostjo razpoložljivega denarja v zahtevnih razmerah na drugi. V Svobodi smo prepričani, da sta proračuna pravi odgovor na vprašanje, kako v težko predvidljivih letih 2024 in 2025 zagotoviti stabilne javne finance za blaginjo državljank in državljanov ter za ohranitev konkurenčnosti gospodarstva.
Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic: »Razprave o proračunu so vselej zanimive, tudi politične, a pri njih pozabljamo pa na osnovno dejstvo, da bi moral biti vsak proračun čim bolj slovenski, ne lev ne desen, ampak naš skupni.«
