Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer v oddaji Tarča o tem, kako se spopasti z gnečo na slovenskih cestah.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer v oddaji Tarča o tem, kako se spopasti z gnečo na slovenskih cestah.
»Cela vlada se pravzaprav ukvarja s prometom, tako da jaz ne bi tukaj kazala s prstom na enega ali pa drugega,« odgovarja ministrica za promet Alenka Bratušek na vprašanje, katero ministrstvo je odgovorno za promet in za težave, s katerimi se v prometu spopadamo. »Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodim sama, je zadolženo za pripravo in izvajanje investicij, ki so opredeljene v prometni strategiji oziroma prometni politiki,« je še pojasnila.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa pojasnjuje, da je celostna prometna strategija pristojnost njegovega ministrstva: »Vse več držav članic Evropske unije, prometne politike na državnem nivoju, na nacionalnem nivoju, povezava z evropskimi oziroma znotraj regije povezuje s podnebnimi spremembami in enako se je tudi Slovenija odločila. Če se več ministrov ukvarja s prometno politiko, je to samo dobro«.
V Sloveniji ogromno gradimo
»Ni res, da se v zadnjih 10 letih ni naredilo nič,« je poudarila ministrica Bratušek in razložila, da so nekateri odseki železnic trenutno res podvrženi motnjam in zamudam, kar pa ne bo več težava, ko bodo gradbena dela v celoti zaključena: »Ko bodo te obnove končane, bo vožnja z vlakom bistveno hitrejša in bistveno bolj udobna. Proti Gorenjski, kjer je proga od Ljubljane do Jesenic v celoti obnovljena, vožnja z vlakom, ki stoji samo v Kranju in v Ljubljani, traja 21 minut in ni avtomobila, niti po prazni cesti, ki v tem času pride v center mesta,« je še dodala.
Skupno je po njenih besedah trenutno v Sloveniji v gradnji več kot 800 projektov na državnih cestah in več kot 60 projektov na železnicah. Ti projekti sicer trenutno upočasnjujejo promet, ko bodo zaključeni, pa bo novejša infrastruktura omogočila večjo pretočnost prometa in manj gneče na cestah. »Absolutno je prioriteta 3. razvojna os, marca 2024 bo bodo vsi odseki od Šentruperta do Slovenj Gradca v gradnji. V kratkem bomo podpisali pogodbo za nov izvoz Log-Dragomer, na ljubljanskem obroču je bil pred nedavnim ravno tako odprt nov izvoz in vse to so ukrepi, ki bodo oziroma že izboljšujejo stanje,« je naštela ministrica.
»Nekatere hitrejši in kratkoročne ukrepe smo že vzpostavili. Enotna vozovnica Slovenija, širitev vpadnih krakov, krepitev javnega potniškega prometa, največji razpis za podelitev koncesij linijskega potniškega prometa, s katerim bomo za 20 odstotkov povečali kapacitete na javnem potniškem prometu ter povečali njegovo učinkovitost, dostopnost in povezovalnost,« je še nekatere dodatne ukrepe na tem področju povzel Kumer.
Naslavljati moramo tudi vzroke, ne le simptomov
»Absolutno potrebujemo dodatno infrastrukturo. Ampak kam nas je pripeljala samo dodatna infrastruktura? V čedalje več zamaškov. Mi moramo odpravljati vzroke, ne se ukvarjat samo s simptomi. Povezati moramo prometne politike tudi s podnebnimi politikami, evropske države to že naslavljajo z vsemi svojimi strateškimi dokumenti. Namreč leta 2030 prihaja zavezujoč cilj, zmanjšati bo treba emisije,« opozarja minister Kumer.
Pri tem minister opozarja, da moramo tudi sami biti del rešitve: »Ne moremo vsi hkrati na ceste, moramo razmišljati tudi racionalno. Kot minister sem omogočal fleksibilen delovni čas od 6. do 9. ure, kar je zdaj v poletnem času dobrodošlo tudi zaradi temperatur. Tak ukrep pomeni, da se lahko te konice, ki se zgodijo v roku ene ure, vsaj nekoliko porazdelijo,« je kot zgolj enega od primerov dobre prakse navedel minister. Dodaja, da lahko v tem primeru bolje izkoristimo tudi že obstoječo infrastrukturo.
