Sama sem bila še v srednji šoli, ko se je Slovenija pridružila EU in že takrat sem spomnim vsega veselja ob pridružitvi v to demokratično politično skupnost (razvitega Zahoda). Pravzaprav se je odločitev o vstopu Slovenije v EU v zadnjih dvajsetih letih izkazala za pravilno in naše članstvo v Uniji, kot tudi vse prednosti, ki jih to članstvo omogoča – od prostega prehoda meja, dostopa podjetij na trg in navsezadnje tudi položaj Slovenije kot enakopravne članice EU s svojimi predstavniki v vseh EU institucijah pa tudi položaj slovenščine kot eden od enakovrednih in polnopravnih uradnih jezikov evropske Unije, nam je postalo samoumevno. Naši državljani zelo pozitivno gledajo na članstvo v Uniji in zadovoljstvo z Unijo je visoko.
V bistvu je bil to eden največjih političnih dosežkov Slovenije po osamosvojitvi in obeležitev te obletnice je zaradi simbolike namenoma postavljena v tej dvorani v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, saj je EU že dovolj dolgo del nas, da smo to popolnoma ponotranjili, hkrati pa je naše članstvo to poleg zgodovine tudi naša sedanjost in kot taka tudi edina garancija za prihodnost razvoja Slovenije, za mir na našem kontinentu v vedno bolj nemirnem svetu, v ozadju pa nam grozijo posledice podnebnih sprememb, demografskih sprememb in neenakosti tako znotraj naših družb kot preostalih delov sveta.
Trenutno stanje se morda ne zdi idealno in razumem, da so ljudje lahko tudi nezadovoljni in siti vedno bolj zapletenega sveta. Šli smo čez hude krize, od kovida do energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, do inflacije, ki je globoko zažrla v blaginjo prebivalstva. Gospodarska rast v EU je počasna, inflacija še vedno vztraja, svet okoli EU pa je v plamenih, od Ukrajine do Gaze. A če pogledamo nekoliko bolj oddaljeno lahko ugotovimo, da še vedno živimo na najboljšem delu sveta in Slovenija je najboljša tudi znotraj najboljšega kontinenta.
V Gibanju Svobode smo del večje politične skupine Renew Europe v katerimi imamo 100 evropskih poslancev, 6 ključnih komisarjev – eden je tudi tu med nami in več vlad v državah članicah, ki torej povezuje tiste politične, ki z odgovornostjo po najboljših močeh skušamo najti politične rešitve za vedno bolj težaven svet, tako kot vi v Sloveniji v državnem zboru, na ministrstvih, vladi ali v lokalni skupnosti. Svobode se zavedaš šele takrat, ko jo izgubiš, potem pa ko jo ponovno pridobiš morda ne ceniš dovolj. Ta grožnja, ki vam jo je uspelo ustaviti v Sloveniji, da se je rešila populistične politike z avtoritarnimi tendencami, ki gradi na strahu ljudi in manipulacijah, se nam sedaj pojavlja po celotni EU. Včasih je enostavneje ob čistem cinizmu graditi politiko na ob alternativni zmanipulirani realnosti vzburjanja svojih privržencev, napadanju svojih nasprotnikov in ustvarjanju umetnih delitev. A verjamem, da se je za svobodo in odgovorno politiko vredno potruditi. Ob 20. obletnici bi morali razmisliti, kakšna bi lahko bila bolj aktivna vloga Slovenije v naslednjih dvajsetih letih, da bi še bolj aktivno sooblikovali skupno politiko EU, ki je za sedanje globalne izzive edina možna pot naprej. Poustvarjati EU po svojih naši podobi in z rešitvami v Sloveniji, ki bi jih prevzele tudi druge članice. Če bi strnila v nekaj besed bi rekla, da potrebujemo več Slovenije v EU in več EU v Sloveniji.
