Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 13. septembra še zadnjič v tem  mandatu v govoru o stanju v Uniji predstavila glavne prednostne naloge in vodilne pobude za prihodnje leto ter predstavila uspehe in dosežke Evropske unije iz preteklih let.

Predvsem me veseli, da je predsednica Evropske Komisije izpostavila, da zeleni prehod skupaj z digitalizacijo in krepitvijo socialne EU ostajajo prioriteta. Zelo pomembno se mi zdi, da bo prihodnje mesece namenila krepitvi dialoga z industrijo in kmeti, saj menim, da je v odnosu evropske politike do teh dveh skupin veliko spinov, neresnic in lažnih novic. To je tudi skladno z zaključki Konference o prihodnosti Evrope, kjer je bila krepitev dialoga med institucijami EU in državljankami in državljani zelo izpostavljena.

Pomembno se mi zdi, da je izpostavila, da zeleni prehod ni samo soočanje s podnebnimi spremembami, ampak je tudi tehnološko-razvojni preboj in način zagotavljanja kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest v EU ter sredstvo krepitve konkurenčnosti evropske industrije. V ta okvir pa sodi tudi začetek preiskave zoper kitajske subvencije v kitajsko industrijo električnih avtomobilov, kar kaže na to, da je Komisija sprejela opozorila nekaterih med nami, predvsem pa odborov ITRE in AFET, da se moramo soočiti z realnostjo sodobne globalne trgovine, ki ni niti svobodna, niti poštena. EU bo vztrajala na vzajemno koristni, svobodni in pošteni trgovini, a če to ne bo možno zaradi dejanj tretjih, bo EU branila lastne interese. V tem okviru je pomembno, da je von der Leyen izpostavila tudi socialna vprašanja, kjer pa bi od nje pričakoval, da bo pogumnejša in odločnejša. Kot kaže bo ta vprašanja v veliki meri vsaj za zdaj še prepustila državam članicam.

Zmanjšanje administrativnega bremena za 25% za mala in srednja podjetja (MSP) je pomembno sporočilo, a pričakoval bi, da se podobno uredi za pridobivanje vseh evropskih sredstev, tako za R&R v okviru Horizont, kakor tudi v okviru kohezije in podpore našim lokalnim skupnostim. To bo treba vključiti v zakonodajni predlog v okviru zakonodajnega postopka v EP. Kar mi je umanjkalo tu je tudi zaostritev nadzora nad porabo sredstev v okviru predpristopnih pomoči (npr. IPA3).

Nadaljnja podpora Ukrajini je bila pričakovana, a se mi zdi pomembno poudariti, da je poleg neposredne vojaške podpore izpostavila razvojno pomoč in podporo v prihodnjih 4 letih. Očitno je, da postajajo v okviru vse večjega zavedanja tveganj povezanih s Kitajsko in v okviru politike “deriskinga” odnosi z drugimi državami vse pomembnejši. Predvsem tu izstopa Indija in pobude v okviru infrastrukturne pobude Global Gateway, kjer povezave z Indijo postajajo pomembna prvina. Ni nepomembno tudi dejstvo, da je v tem okviru omenila države Srednje Azije.

Veseli me tudi, da bomo v okviru tekme za surovine sledili ideji Smart trade, ki temelji na krepitvi sodelovanja med trgovinskimi partnerji in razvoju lokalnih dobavnih verig in delovnih mest. To presega klasičen model izkoriščanja naravnih virov, ki smo mu bili priča do sedaj.   

Kot je že postalo pravilo, bo EU orala ledino na področju varne in etične uporabe ter razvoja umetne inteligence, podobno kot smo to naredili z digitalnimi trgi.

Glede širitve me veseli predvsem, da je predsednica Ursula von der Leyen oziroma Komisija deloma sledila pobudam, zapisanim v mojem pismu z začetka julija letos. Tudi sam menim, da je geopolitični dejavnik širitve EU pomemben, a še vedno verjamem, da so ob tem za vstop v EU potrebne nujne reforme, vključno z reformami na področju vladavine prava in svobode medijev ter demokracije. Tudi ideja, da se gre v širitev brez sprememb temeljnih pogodb, mi je všečna, ne vem pa, ali je tudi izvedljiva glede na vse izzive, ki so pred EU. Bodimo optimisti, saj je optimizem, kot je dejala predsednica Evropske komisije, v samih temeljih EU.

O migracijah je bila zelo realistična. Izpostavila je demografska gibanja in potrebe trga dela, a hkrati izpostavila nujnost skupnega evropskega upravljanja migracij, s čimer je dala zelo jasen signal skrajno desnim političnim silam, da druge poti, kot skupne evropske na področju upravljanja z migracijami, pač ni.

Zanimivo pa se mi je zdelo, da je glede ključnih načrtov do volitev prihodnje leto, bolj kot špansko predsedstvo Svetu EU, izpostavila vlogo belgijskega predsedstva.