8. marec je mednarodni dan žensk. Je dan, ko še posebej poudarjamo pomen enakopravnosti in dosežkov žensk, zato zame ostaja eden najljubših in najpomembnejših praznikov.

Ob tem dnevu se v mislih zahvalim vsem ženskam, ki so doprinesle svoj kamenček v mozaiku boljšega življenja žensk. Pred kratkim smo se poslanke Svobode sestale s predstavnicami Ženskega lobija Slovenije in prisluhnile podatkom, kako dolgo je trajalo, da smo ženske dosegle kvoto v politiki. Vesela in hvaležna sem, da sem v svojem delovanju in življenju lahko svobodna.

Tudi delovanje na področju pravic žensk je eno od tistih področij, zaradi katerega sem se pridružila Gibanju Svoboda. Od nekdaj sem se na svoj način trudila za enakost med spoloma. A v zadnjem času, predvsem odkar sem aktivna na političnem parketu, sem seznanjena s preveč zgodbami, ki se ne bi smele dogajati. Iskreno, mislila sem, da smo ženske v Sloveniji v boljšem položaju, kot to spoznavam sedaj. Zato je pred nami še veliko dela.

Samo lani se je v Sloveniji zgodilo kar 12 femicidov. Skoraj v dveh tretjinah primerov, ko so ženske umorili njihovi partnerji, povzročitelj ni bil prijavljen in nasilja institucije niso obravnavale. Še bolj skrb zbujajoče pa je dejstvo, da se v približno tretjini primerov femicid zgodi tudi tam, kjer je bil povzročitelj prijavljen in kjer so bile zoper njega že izrečene določene sankcije.

V Sloveniji nasilje nad ženskami narašča, žrtev nasilja je kar vsaka peta ženska, stara med 18 in 74 let. Najpogosteje gre za fizično nasilje, na drugem mestu je spolno nasilje nad ženskami. Kar 6 % žensk je bilo tako ogroženih, da so se bale za svoje življenje. Težave z nasiljem izhajajo tudi iz tega, da je bila vsaka tretja ženska žrtev nasilja že v svoji primarni družini, kjer so bili nasilni njihovi starši ali drugi sorodniki. Vsi ti podatki kažejo na dejstvo, da si v naši družbi pred nasiljem še zmeraj vse prevečkrat zatiskamo oči. Nasilje v Sloveniji prepogosto ostaja za štirimi zidovi. Zato je treba zavest ljudi, da je ničelna toleranca do kakršnegakoli nasilja nujna, treba okrepiti.

Nujno je, da se vsi skupaj, ženske in moški, zavedamo, kaj vse je nasilje, kje so meje poseganja v pravice in dostojanstvo sočloveka in kako jih postaviti že s samo vzgojo v otroštvu. Nasilje je treba prepoznati,  treba se je zavedati, kako se začne in kako se lahko konča, če ne odreagiramo. Zadovoljna sem, da je boj proti nasilju ena od prioritet vlade dr. Roberta Goloba. Tudi novi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v svoji predstavitvi pred poslanci posebej poudaril pomen in krepitev ukrepov na področju preventive in preiskovanja kaznivih dejanj na področju nasilja v družini, femicida, medvrstniškega nasilja in spolnih zlorab otrok. Ničelno toleranco do nasilja, bomo dosegli z dejanji – več preiskanih kaznivih dejanj in ukrepi proti storilcem lahko namreč spodbudijo žrtve k prijavam tovrstnih dejanj.

Prav tako skrbi dostopnost javnega varstva zdravja žensk. Vse več žensk je brez osebnega ginekologa. Tudi izboljšanje teh razmer je cilj zdravstvene reforme, ki jo pripravlja trenutna vlada.

Prepričana sem, da se dandanes kot družba ne bi smeli več ukvarjati z vprašanji, kot sta pravica do splava in pravica do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je zapisana v Ustavi Republike Slovenije. V skladu s tem imamo ženske pravico do splava ter do kontracepcije in tako mora tudi ostati.

Skrb zbujajoče je dejstvo, da imamo v Sloveniji ženske v povprečju še vedno 8 % nižje plače od moških. Se pravi, da zaslužimo manj, čeprav opravljamo enaka dela. Grozljivo je, da pod pragom revščine v Sloveniji živi vsaka tretja ženska v starosti nad 65 let.

Prav tako je treba urediti sistem preživnin. Zgrožena sem bila ob podatku, da je najnižja določena preživnina v Sloveniji 5,36 evra. Da ob tem sploh ne govorim o možnostih spretnega izogibanja plačevanja preživnin. Predolgi in preveč zapleteni so tudi ločitveni postopki, kar marsikoga od tega odvrne in zato raje vztraja v težavnih odnosih.

Želim si napredka na področju zakonodaje, ki bo bolj ščitila ženske. Prepričana sem, da bosta vlada in državni zbor znala poiskati in izpeljati prave ukrepe.  Predvsem pa si želim bolj naprednega razmišljanja o ženskah v naši družbi, manj nestrpnosti, manj zahtev in stereotipov, kakšna je tista »prava« ženska, kakšna naj bo in katere standarde mora dosegati. Vsaka ženska je prava ženska, ne glede na leta, poklic in izgled. Vsaka ženska se sama odloča, kaj njej pomeni prava ženskost in kako deluje v družbi. In vsaka ženska naj bo ljubeča ženska – najprej do sebe, nato pa do vseh drugih.