Škoda, ki jo je Slovenija utrpela v letošnjih ujmah, je nepredstavljiva. V sistem Ajda jo je prijavila kar polovica slovenskih občin, in več kot polovico prijavljene škode je utrpela Koroška.

Kaj taka katastrofa pomeni za že tako degradirano regijo, najbrž ni posebej težko doumeti. In, roko na srce, posledice poplav so zgolj rezultat treh desetletij zapostavljanja in mačehovskega odnosa do naše infrastrukture, do naših vodotokov, do našega okolja, skratka do vseh nas, ki bivamo v dvanajstih občinah statistične regije Koroška.

Zato si želim, da bi v prihajajočem Zakonu o obnovi in razvoju Koroško ustrezno naslovili, kot samostojno poglavje, z vsemi regijskimi specifikami, ki jih bo za okrevanje potrebno izvesti. Želim si, da nov zakon opredeli tudi pomen kritične infrastrukture, še posebej tako težko pričakovano tretjo razvojno os. In na tem delam.

Eden od korakov je seveda tudi to, da celoten aktualni državni vrh dodobra dojame naše potrebe. In to najlažje storiš tako, da jih povabiš na obisk. In prav to sem storil. Vem, da bo terenski obisk celotne vladne ekipe definitivno razblinil dvome o tem, ali Korošice in Korošci res potrebujemo čim hitrejše okoljske in sanacijske rešitve, finančne spodbude in pozornost državnih institucij. Jutrišnja terenska seja aktualne vlade zagotovo ni zadnja, a sem vesel, da bo prva, simbolno, pri nas na Koroškem. Ob tem se zahvaljujem za razumevanje predsedniku vlade in ministrski ekipi, pa tudi županom, ki se trudijo življenje na Koroškem spet normalizirati. A dosedanja, zgolj »normalnost«, ne bo dovolj. Zaslužimo si namreč več. In na tem bomo delali.