Osebni zapis

Reformacija je utrla pot slovenskemu jeziku, kulturi in narodni samobitnosti
Author picture

Robert Golob

Author picture

Robert Golob

31.10.2023

Spoštovane državljanke in državljani,
drage Slovenke in Slovenci v domovini, zamejstvu in po svetu,
drage evangeličanke in evangeličani,

pred pol tisočletja je duh reformacije preplavil Evropo in ustvaril temelje novega družbenega razvoja. V  ospredje je postavil človeka kot posameznika in njegovo svobodno voljo ter predlagal drugačen, nedogmatičen, predvsem pa pristen in iskren odnos do vere. Bistveno sporočilo reformacijskega gibanja je bilo strnjeno v temeljne zahteve: da se reformirata cerkev in posvetna oblast, čemur mora slediti prenova duhovnega življenja, posameznik pa naj svobodno presoja o družbenih vrednotah, poišče lastno pot do boga in si suvereno oblikuje življenje v družbeni skupnosti,  ne da bi ga pri tem ovirali cerkvena dogma in posvetna diktatura. Podobna vprašanja si postavljamo še danes, najsi gre za vključevanje in strpnost do drugih, človekove pravice v času nasilja, zlasti pa vprašanja o pomenu kulture naroda in kulturnega ustvarjanja v času cenzur in vojn.

Reformacija je utrla pot slovenskemu jeziku, kulturi in narodni samobitnosti. Uvrstila nas je med narode, ki svoje misli in znanje zapisujejo v lastnem knjižnem jeziku ter razvijajo kulturno bogastvo, ki ga od leta 1550 pooseblja v slovenskem jeziku zapisana knjiga. Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika.

Slovenska knjiga je temelj naše rasti v odgovorno družbo, temelječo na znanju, strpnosti in spoštovanju. To smo nedavno pokazali na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bila Slovenija častna gostja. Z bogatim programom smo predstavili slovensko ustvarjalnost, intelektualno misel in pomen književnosti v naši kolektivni zavesti. Na pomen knjige v kontekstu vojne je v Frankfurtu opozoril tudi Slavoj Žižek, ki pravi, da so danes knjige potrebne bolj kot kadarkoli, saj “brez njih ni rešitve za grozljivo vojno v Gazi.”

Naj vas ob današnjem prazniku spremljata knjiga in z njo misel, da sta vednost in kultura nosilna stebra nacionalne suverenosti, družbene solidarnosti, odprtosti in posameznikove svobode.

Deli objavo:

Osebni zapisi

Iščite po celotni spletni strani: