Osebni zapis

Pri NOO vlada dr. Roberta Goloba rešuje zmote Janševe ekipe
Author picture

Monika Pekošak

Author picture

Monika Pekošak

25.07.2023

Opozicijskima SDS in NSi je prišlo v navado, da vlečeta na plano zadeve, ki sta jih v času svojega vladanja naredili napačno, sedaj pa krivdo brez sramu valita na aktualno vlado dr. Roberta Goloba. Posebej zgovoren primer takega početja je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je pripravila prejšnja vlada Janeza Janše. Pri tem je že od začetka imela težave, saj je napačno razumela smisel in namen NOO ter zmotno sledila kohezijskemu konceptu. Zato je prvi osnutek dokumenta, ki ga je poslala v Bruselj, Evropska komisija nemudoma zavrnila.

O tem, kako je bila Janševa ekipa (ne)uspešna, govori podatek, da je v osnutku NOO kot projekt za trajnostni in zeleni prehod poskušala Bruslju podtakniti ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika in zanj pridobiti 76 milijonov evrov. Podobno je pod krinko trajnostnega in zelenega prehoda poskušala dobiti več kot 350 milijonov evrov za dodatne pasove avtocest in širitve cest, s katerimi bi, kot se je trudila utemeljiti, odpravili cestne zastoje in tako zmanjšali izpuste. Evropska komisija je take nesmisle opazila in jih v končnem NOO, ki ga je potrdila julija 2021, ni na spregled.

NOO bi moral vsebovati ukrepe, reforme in naložbe za pospešitev okrevanja države po zdravstveni krizi zaradi covida-19 in povečanje njene odpornosti pred prihodnjimi krizami. Logika je torej – najprej reforme, mejniki in cilji, nato pa sredstva za naložbe.  Prejšnja vlada pa je zaradi nerazumevanja koncepta spisala dokument, ki je  premalo razvojno naravnan, v njem je preveč klasičnih infrastrukturnih projektov, zastavljeni mejniki in cilji pa so razpršeni in – kot je pokazala praksa – časovno povsem nerealni. Slednje se je več kot očitno pokazalo tudi v primerih protipoplavnih projektov in mariborske infekcijske klinike, odmeva tudi primer kampusa ljubljanske medicinske fakultete. Poleg tega, da je Janševa ekipa ubrala povsem napačen pristop, katere projekte vključiti v NOO, je le-tega tudi organizacijsko zastavila zelo zapleteno.

Prav tako prejšnja vlada ni sledila praksi drugih držav članic Evropske unije (med njimi je bila tudi Hrvaška), ki so v NOO vključile ukrepe oziroma projekte, ki so bili že v teku. S takim pristopom bi lahko Slovenija že od začetka učinkoviteje črpala sredstva in bi lažje sledila zahtevani časovnici. Na vse to je strokovna javnost opozarjala že v fazi priprave slovenskega NOO, a je naletela na gluha ušesa Janševe ekipe.

Po dogovorjeni časovnici naj bi Slovenija zahtevek za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev iz sklada NOO v višini 57 milijonov evrov oddala junija 2022. Prejšnja vlada je že aprila istega leta napovedovala, da bo to storila v roku, a je bilo do junija, ko je delo predala vladi dr. Roberta Goloba, izpolnjenih le deset od 12 mejnikov. Iz enakega razloga Slovenija junija lani še ni bila pripravljena na oddajo drugega obroka za nepovratna sredstva. Od skupno 27 mejnikov jih je bilo namreč ob primopredaji izpolnjenih le sedem. Ključne zamude pri zahtevkih za izplačilo je torej povzročila že Janševa ekipa. Sedanja vlada si zato prizadeva pospešiti doseganje mejnikov in s tem pošiljanje zahtevkov za izplačilo. Pr tem je treba tudi sprejeti določene zakone in reforme.

Slovenija ima od prvotnih 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev sedaj na voljo 1,49 milijarde evrov teh sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev. Za znižanje nepovratnih sredstev se je Evropska komisija odločila zaradi ugodnejših makroekonomskih razmer v pokoronskem letu. Eden od osrednjih pogojev za črpanje sredstev je, da morajo biti vsi projekti, ki so v NOO,  zaključeni do konca junija leta 2026. Zaradi časovne omejitve je sedanja vlada morala spremeniti prvotni načrt, pri čemer si je prizadevala ohraniti tiste naložbe, ki bodo izvedene v omenjenem obdobju. Poleg sredstev iz naslova NOO bo Slovenija izkoristila tudi sredstva REPowerEU v višini 122 milijonov evrov, ki so namenjena zmanjšanju odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitvi zelenega prehoda.

Vlada je tako na nedavni redni seji potrdila predlog spremembe NOO, ki ga bo z vso potrebno podporno dokumentacijo posredovala Bruselj še v juliju. Končno potrditev s strani evropskih institucij lahko Slovenija pričakuje jeseni, ko naj bi vlada posredovala zahtevek za izplačilo drugega obroka. Zanj je od 27 mejnikov praktično izpolnjenih že 21, pet pa jih bo vlada izločila. Sicer je vlada zaradi časovnega pogoja dokončanja naložb po usklajevanju z Evropsko komisijo sprejela tri sklepe. V prvem je navedla zagotovilo Univerze v Ljubljani oziroma njene medicinske fakultete, da projekt Kampus Vrazov trg vendarle teče po zahtevani časovnici in bo zato ostal v NOO. Evropski komisiji je predlagala, da zagotovi financiranje v vrednosti 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ostalih 12 milijonov evrov pa bo zagotovila Slovenija.

Nekaterih protipoplavnih projektov, ki so zelo kompleksni tako z vidika priprave kot izvedbe, pa ne bo mogoče zaključiti do junija 2026, zato jih je bilo treba izločiti. Vlada je v drugem sklepu predlagala, naj se namesto sprva predvidenih 280 milijonov evrov povratnih sredstev zagotovi okvirno 120 milijonov evrov. Ministrski zbor se je torej  odločil, da se bo Slovenija za ta namen zadolžila za 160 milijonov evrov manj.

Del NOO je bil tudi projekt izgradnje nove mariborske infekcijske klinike, s katerim pa je prav tako povezano resno tveganje, da ne bo zaključen do junija 2026, kar pa bi ogrozilo priliv evropskih sredstev. Zato se je vlada po ponovnem razmisleku odločila za izločitev projekta iz načrta, kar pa ne pomeni, da ta ne bo dočakal uspešnega konca. Izvedla ga bo namreč po realnejši časovnici in z državnimi sredstvi. Projektna dela medtem že potekajo.

Sicer je Slovenija doslej prejela 281 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Za izvedene projekte je bilo že izplačanih 206 milijonov evrov, med njimi pa je tudi nekaj odmevnejših: nadgradnja železniške proge Ljubljana-Jesenice, železniška postaja v Grosupljem, stanovanjska soseska Pod Pekarsko gorco v Mariboru in nova ljubljanska veterinarska fakulteta Za črpanje evropskih sredstev torej ni veliko časa, le do konca junija 2026. Nerazumno skrajševanje časovnice lahko projekte podraži do kar 30 odstotkov, zato ni smiselno vztrajati pri nerealnih rokih. Velja še poudariti, da bo vlada dr. Roberta Goloba za vse projekte, ki so smiselni in potrebni, zastavila izvedljivo časovnico in zagotovila domača sredstva.

Deli objavo:

Osebni zapisi

Iščite po celotni spletni strani: