Da, spet bom “sitnarila” z Aktom o svobodi medijev. A ko boste ugotovili, zakaj tokrat (vi samo berite dalje😉), boste razumeli.

Vsi že veste, da sitnarim tudi na slovenskem trgu prisotnim multinacionalkam, ki pa hkrati diskriminirajo slovenski jezik. Z ekipo smo se ogromno ukvarjali s tem, kaj lahko storimo. Pošlješ pismo, pozivaš, se sestaneš, poveš… vse lepo in prav, toda žal ne dovolj.

Zakonodaja je tista, ki prisili k potrebnim spremembam. Zlasti tiste, ki suvereno rečejo “saj nam ni treba”. No, slej ko prej vam bo treba.

Tu pridemo najprej do nacionalne ravni. Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo končno poslalo predvidene zakonodajne spremembe. V procesu bom v okviru svojih pristojnosti sodelovala tudi sama. Želim si ambiciozno, ostro, jasno novelo.

In potem pridemo še do evropske ravni. Do Akta o svobodi medijev. Člena 14. Določbe o koordinaciji regulatorjev. V to zakonodajo, ki bo uredba (to je pomembno, ker pomeni, da jo države morajo sprejeti točno tako, kot bo dogovorjena v pogajanjih), želim dodati določbo, ki bo preprosto prisilila tuja podjetja, da spoštujejo naš zakon, četudi uradno nimajo sedeža v recimo Sloveniji.

Kako? Tako, da bo s pomočjo te določbe recimo slovenski inšpektor, ki ugotovi, da Netflix diskriminira slovenščino, torej uradni jezik EU na trgu EU, lahko prek uradnih mehanizmov zahteval od inšpektorja v državi podjetja, kjer imajo pisarne ali sedež (v konkretnem primeru Netflixa na Nizozemskem), da zadevo uredi.

Računam na sprejem tudi te določbe, ker nič ne kaže, da bi imel kdorkoli drug od pogajalacev ta hip težave z njo. Seveda nas potem čakajo še pogajanja z državami članicami in Evropsko komisijo, ampak verjamem, da nam bo uspelo – da mi bo uspelo, ker se zavedam, kako zelo pomembno je! – in da bomo skupaj s slovenskimi zakonodajnimi spremembami tukaj KONČNO nekaj premaknili. Postavili slovenščino, kjer ji je mesto.

To je naš jezik, naša pravica in naša izbira.

In o tem sem govorila tudi v objavljenem prispevku za oddajo 24ur na POP TV. Najdete ga na tej povezavi.