Osebni zapis

Omejitev volilne pravice za osebe pod skrbništvom je krnila demokratično podobo Slovenije
Author picture

Tereza Novak

Author picture

Tereza Novak

31.01.2024

Odločitev državnega zbora, da sprejme novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev volilne pravice za osebe pod skrbništvom, predstavlja pomembno dejanje v dobro ljudi, tako slehernega posameznika kot celotne skupnosti. Novela namreč onemogoča trajni odvzem volilne pravice, saj bo ta univerzalna, in to ne glede na osebne okoliščine kateregakoli posameznika. Tako bodo lahko osebe pod skrbništvom glasovale že na letošnjih volitvah v Evropski parlament.

Volilna pravica odraža spoštovanje človekovega dostojanstva

Volilna pravica ni naravna danost, ki je ni mogoče spreminjati, ampak je vselej stvar družbenega dogovora. In volilna pravica tudi ni vselej pravica vseh. V 43. členu slovenske ustave je zapisano, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Pri tem naš ustavni red dopušča, da se lahko z zakonom poseže v to pravico, s čimer pa se odpira vprašanje etičnosti političnih odločitev, spoštovanja človekovega dostojanstva in upoštevanja človekovih pravic, kot tudi spoštovanja Konvencije o pravicah invalidov, katere podpisnica je Slovenija.

V tem primeru gre tudi za občutljivo vprašanje o sprejemljivosti dejstva, da običajna večina odloča o tem, kakšno je dopustno razumevanja pomena volitev ali na podlagi kakšnega razmisleka je posameznik sposoben oblikovati svojo odločitev. Vsi državljani smo del skupnosti, zato je prav, da je vsem – ne glede na osebne okoliščine – zagotovljena tako elementarna pravica demokratične ureditve, kot je pravica voliti in s tem soodločati o vsebinah, ki se tičejo prav vseh. Z novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki jo je Svoboda skupaj s koalicijskima partnericama Levico in SD vložila v parlamentarno proceduro 5. decembra lani, se torej po mojem mnenju vračamo k osnovnemu določilu slovenske  ustave.

Predvsem pa je vsebina novele znak spoštovanja dostojanstva približno 3500 odraslih oseb v Sloveniji, ki jim je bila z dosedanjo ureditvijo odvzeta aktivna in pasivna volilna pravica, torej pravica voliti in biti izvoljen. Novela predvsem povzema večletna prizadevanja civilne družbe, zagovornikov pravic invalidov, zagovornika načela enakosti in mnogih strokovnjakov, ki so opozarjali na neustrezno zakonodajno ureditev. O nedopustnosti takšne ureditve se je izrekel tudi komisar za človekove pravice Sveta Evrope, ki je dejal, da v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov ni prostora za postopke, v katerih bi sodniki ali zdravniki ocenjevali volilno sposobnost ljudi in omogočali odvzem volilne pravice, zlasti zato, ker takšni postopki niso predvideni za osebe brez invalidnosti. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa je ob nadzoru slovenskih parlamentarnih volitev leta 2018 opozorila, da naša pravna ureditev omogoča odvzem volilne pravice zaradi težav v duševnem razvoju, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi.

Za boljše razumevanje pomena novele velja potegniti vzporednico z volilno pravico žensk. Na začetku razvoja sodobne demokracije je bila volilna pravica omejena le na ozek krog ljudi. Sprva je prevladoval premoženjski cenzus, volilna pravica je bila pogosto omejena tudi z izobrazbo, celo s pismenostjo. Splošna volilna pravica za moške je bila v Franciji uvedena leta 1848 in se je do leta 1920 razširila v vse zahodnoevropske države. Prve zahteve po ženski volilni pravici so se pojavile po francoski revoluciji, približno leta 1790.

Nova Zelandija je bila prva država, ki je ženskam dala leta 1893 volilno pravico. V večini držav je bila ženska volilna pravica uvedena v 20 stoletju, do leta 1921, v nekaterih pa šele po drugi svetovni vojni – v Franciji in Italiji leta 1946, na Portugalskem pa šele leta 1974. Švica je moško volilno pravico uvedla leta 1848, žensko pa leta 1968.  V mednarodno pravo je bila ženska volilna pravica uvedena leta 1948 s Splošno deklaracijo Združenih narodov, dodatno pa jo je potrdila Konvencija o odpravi diskriminacije  žensk, ki jo je OZN sprejela leta 1979. Ponekod ženska volilna pravica še vedno ni uvedena.

Odvzem volilne pravice osebam pod skrbništvo ni bil v skladu z duhom časa

V Sloveniji je bila volilna pravica uvedena leta 1848, pri čemer naj bi ženska volila s posrednikom. Po prvi svetovni vojni, 15. maja 1920, pa je bila v uradnem listu zapisana splošna volilna pravica za osebe nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Torej ni dvoma, da volilna pravica odseva duh časa in stopnjo demokratizacije družbe. Zato menim, da je nedvomno napočil čas, ko v Sloveniji nikomur ne bomo jemali volilne pravice, zlasti ne trajno. Na to temo je bilo izvedenih kar nekaj raziskovalnih nalog, ki govorijo o sistemski diskriminaciji in o obveznosti države, da sprejema pozitivne ukrepe za naslavljanje neenakosti, četudi gre za neenakosti, ki so bile v času, ko so bile sprete, družbeno sprejemljive.

Z novelo zakona o volitvah v državni zbor torej sledimo pozitivnemu zgledu ureditve v številnih državah članicah Evropske unije. Sprejetje novele je pomemben korak v dobro posameznikov in skupnosti, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Glasovali smo namreč za volilno pravico kot neodtujljivo pravico vsake odrasle osebe v Sloveniji in nam zato na naslednjih volitvah ne bo treba več z zadrego govoriti o osebah po skrbništvom, ki so brez volilne pravice.

Deli objavo:

Osebni zapisi

Iščite po celotni spletni strani: