Zakon o RTV, ki bo na referendumu, ne ureja RTV prispevka.

Financiranje javnih medijev je v državah Evropske unije (EU) urejeno na več načinov. Najbolj pogosto je plačevanje posebnega televizijskega prispevka, kot ga poznamo v Sloveniji, saj daje javnemu zavodu največ finančne avtonomije. V tem primeru vlada določi višino ali način določanja prispevka, javna RTV pa sama ali s pomočjo posebne agencije poskrbi za pobiranje denarja. Manj pogosto je neposredno financiranje javnih medijev iz proračuna ali preko dohodnine. V zadnjih letih se po EU uveljavljajo tudi druge oblike medijskih in komunikacijskih prispevkov, iz katerih države financirajo svoje javne medije. Čeprav se občasno pojavijo pobude, da bi bilo treba obvezno plačevanje javnih medijev ukiniti in ga nadomestiti s prostovoljnimi prispevki, se za takšen način financiranja ni odločila nobena članica EU. V EU namreč velja družbeni dogovor, da so javni mediji pomemben del javne informacijske infrastrukture, ki za delovanje in razvoj potrebujejo predvidljivo, stabilno in sistemsko urejeno financiranje.

Da bo novela zakona nekako samodejno prinesla zvišanje RTV prispevka, je čista izmišljotina in zavajanje. O morebitni spremembi višine in načina financiranja javne RTV bo mogoče govoriti šele potem, ko bosta opravljeni temeljita revizija poslovanja RTV Slovenija in analiza produktivnosti njenih zaposlenih, ki bo na podlagi primerjav z drugimi javnimi RTV v Evropi ugotovila, ali je obstoječi kadrovski potencial RTV Slovenija ustrezno izkoriščen.

Da se bomo o višini RTV prispevka sploh lahko pogovarjali pa moramo najprej poskrbeti, da določenim strankam, (katerih vodilni prispevka tako ali tako ne plačujejo,) RTV ne bo uspelo dokončno prevzeti in uničiti. In to lahko storimo 27. novembra na referendumu z glasom ZA neodvisno Radiotelevizijo Slovenija.