Govor evropske poslanke Irene Joveve na plenarnem zasedanju v Bruslju o humanitarni krizi v Gazi ter potrebi po humanitarni pavzi. 

V naslednji minuti bom večinsko kritizirala državo Izrael. In ne bom dovolila, da povedano kdorkoli enači z antisemitizmom. Še manj bom dovolila izenačevanje s podporo Hamasu. 

Obsojam vse, kar ti teroristi počnejo. Obsojam vsa pobijanja nedolžnih. Obsojam kršenje mednarodnega prava. 

Obsojam našo večno zaskrbljenost … in večna dvojna merila. Kje je odločen pritisk? Kje so konkretni ukrepi? 

Seveda ima Izrael pravico do obrambe. A ta pravica ni bianco menica. Za pobijanje Palestink in Palestincev. Otrok. Otrok! Ni pravica do bombardiranja vsepovprek. 

Veste, kaj bi štelo? 

Štela bi brezpogojna podpora zgolj in samo nedolžnim žrtvam. Štela bi brezpogojna podpora zgolj in samo zavzemanju za takojšnje premirje ter – v primeru neuresničitve slednjega – za sankcije. Na primer, za začetek, prepoved trgovanja in sodelovanja z nezakonitimi izraelskimi naselbinami. Ki se, mimogrede, dogajajo precej dlje od aktualne vojne. 

Kdaj, torej, če ne zdaj? Čez še 10.000 mrtvih? Sto? Milijon? 

To bi štelo. Zdaj.