Spoštovani.

Počaščena sem, da sem slavnostna govornica na tako pomembni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, dnevu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

France Prešeren je velikan slovenske kulture, njegove pesmi, ki smo jih osvojili že v osnovni šoli, v naših ušesih in umu ostajajo še danes. Prešeren je za nas tako pomemben, ker je bil prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal z evropskimi sodobnimi književniki in je tako dvignil raven slovenskega knjižnega jezika.

Ob obletnici smrti največjega med našimi velikimi pesniki se spominjamo ogromnih dosežkov slovenskega naroda v preteklosti. Tudi Prešernova neizmerna širina je nekaj velikega za tisti čas. »Bog živi vas Slovenke!« – slogan današnjega praznika – pa opozarja na pomen enakopravnosti in enakosti med spoloma in lahko si predstavljamo, kako zelo napreden je bil France Prešeren v svojem razmišljanju. Sporočila njegove poezije so tudi danes še kako aktualna.

Kultura je skupek dosežkov in vrednot družbe, je rezultat človekovega miselnega in umetniškega delovanja ter ustvarjanja. Kultura, klasična in sodobna, je torej naša identiteta – pokaže nam, kdo smo. Slovenska kultura ima pomembne smernice v življenju Slovencev.

Tudi kulturna dediščina v Žirovnici je neverjetna, kar pet znanih slovenskih kulturnikov se je rodilo tukaj – ob dr. Francetu Prešernu še Matija Čop, Anton Janša, Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen, h kulturnemu razcvetu pa so nedvomno pripomogle tudi tukajšnje ustvarjalne ženske. Njim je danes tukaj namenjena priložnostna razstava.

Prav je, da za našo kulturno dediščino ustrezno poskrbimo ter jo negujemo. In zato je tako zelo pomembna tudi Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki obiskovalke in obiskovalce, pohodnice in pohodnike popelje po rojstnih hišah vseh teh petih pomembnih osebnosti slovenske kulture.

Zdaj stojimo pred Prešernovo rojstno hišo, ki je prvi muzealiziran spomenik pri nas in je služila kot vzor za kasnejše ureditve spominskih hiš. Dolgo se je kalila zamisel, da bi območje Prešernove rojstne hiše preuredili v muzejski kompleks – z vsemi tistimi vsebinami, ki v tak kompleks sodijo. In skoraj stoletje je trajalo, da se je za uresničitev te zamisli pokazala tudi možnost – ko sta občina in država odkupili gospodarsko poslopje in domačijo ob Prešernovi hiši, obe poslopji sta danes v lasti države.

Veseli me, da je ministrstvo za kulturo prepoznalo, kako pomembno je, da z obnovo Prešernove domačije z gospodarskim poslopjem in Prešernovo rojstno hišo dobimo pravo kulturno središče, ki nam bo na eni strani omogočilo vpogled v Prešernovo življenje in delo, na drugi strani pa bo služilo kot predstavitev tradicionalne gorenjske domačije. Veseli me, da bo vsa ta naša kulturna dediščina združena prav tukaj, v rojstni hiši Franceta Prešerna, v krajih, ki so dali toliko pomembnih imen slovenske kulture.

Kultura pa je še veliko več, obsega najrazličnejše zvrsti. Kultura so mediji, ki nam ponujajo kakovostne, verodostojne in poglobljene vsebine. Treba jih je zaščititi. Treba jih je ne le ohraniti, temveč okrepiti. Kultura je lahko alternativna ali ljubiteljska. Kultura je lahko tudi kritična, a to ne pomeni, da je škodljiva – prav nasprotno – postavlja nam ogledalo. Kultura je raznolika, tudi če ni po našem okusu, to ne pomeni, da je manjvredna.

Skrbeti moramo za enakovreden razvoj vseh vrst umetniškega ustvarjanja in kulturnih zvrsti ter zagotoviti, da bo kultura dostopna prav vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije.

Kultura pa je tudi kultura dialoga in politična kultura. Oboje je v preteklosti vse prevečkrat umanjkalo. Želim si strpne izmenjave resnicoljubnih mnenj in stališč in spoštovanja na vseh ravneh družbe. To ne sme ostati le floskula, prav tako ne sme ostati le želja, za vse to se moramo zavzemati. Odločno. Vsi skupaj. In delovati kot zgled.