Odločitev ustavnega sodišča doživljam kot logičen korak naprej v skladu z našo ustavo. Že ko sem se prvič seznanjala s to ureditvijo in na to temo delala pri pravnih klinikah, sem si zabeležila, da je to zakonska sprememba, ki se mora zgoditi čim hitreje. Ker je ena zadnjih jasnih zakonskih diskriminacij.

Spreminjata se dva člena Družinskega zakonika, tretji in četrti. Tretji člen definira zakonsko zvezo, četrti pa zunajzakonsko skupnost. Spreminjata se dve besedi. Tri, če štejemo še veznik. Zakonska zveza po novem tako ne bo več skupnost moža in žene, ampak skupnost dveh oseb. Enako bo veljalo za zunajzakonsko skupnost. Posledično bomo implementirali tudi odločitev ustavnega sodišča glede posvojitev. S tem, ko bodo istospolne skupnosti izenačene z raznospolnimi, bodo izenačene tudi pravne posledice. Ena izmed pravnih posledic je tudi možnost skupne posvojitve.

Iz teorije v prakso in nazaj

Zakona ni težko razumeti, ker so spremembe majhne. Verjetno pa ga bo nekaterim težko začeti izvajati, ker kot družba še nismo presegli stereotipov. Gre za razliko med “law in books” ter “law in action”, med teorijo in prakso. Za odpravo stereotipov, ki so v naši družbi močno zakoreninjeni, moramo delovati na vseh ravneh, ob formalnih tudi neformalnih. Da imamo knjige, v katerih predstavljajo družine na različne načine. Da so takšne vsebine tudi v medijih, na televiziji. Da omogočamo spoštljiv dialog na to temo. Če se ne bomo pogovarjali, se bodo ljudje zaprli vase in gojili sovraštvo. Samo družba, ki lahko komunicira med sabo, je lahko bolj vključujoča. Ko nam je nekaj tuje, je veliko lažje sprejemati ukrepe, ki diskriminirajo. Ko neka družbena skupina dobi obraz, je to težje. Pomembno pa je, seveda, da zagotovimo tudi formalni okvir za preprečitev diskriminacije.

Stik z drugačnostjo zmanjšuje predsodke

Že iz dejstva, da so potrebni nenehni napori za enako obravnavanje moških in žensk, pa ženske nis(m)o manjšina, je razvidno, da se moramo nenehno boriti in opominjati na pravice, ki so že priznane. Zelo veliko lahko naredimo z vpeljevanjem določenih procesov v naše družbeno življenje. V izobraževanju lahko vključujemo temo strpnosti do drugačnosti, spodbujamo pogovore o tem, različna mišljenja pa soočamo skozi spoštljiv dialog. Še en pristop je spodbujanje programov izmenjav. Ko pridejo ljudje v stik z drugače mislečimi, z drugimi kulturami, rasno in kulturno raznolikostjo, s spolno usmerjenostjo, ki ni tradicionalna, postanejo bolj odprti in strpni.

Tradicija ni argument za diskriminacijo

Diskriminacija je različno obravnavanje ljudi v podobnem položaju, ko za to ne obstaja utemeljen oziroma ustavno dopusten razlog. Imamo družbo, v kateri prevladuje populacija z “večinskim mnenjem”. Vse, kar je malo drugače, vzbuja strah in posledično drugačne obravnave.

Odločba ustavnega sodišča zgolj vzpostavlja izenačitev pravic za istospolne pare pri sklenitvi zakonske zveze, zunajzakonske skupnosti in pri skupni posvojitvi otroka. Odločba sodišča pa predvsem zelo jasno pove, da tradicije ne moremo uporabiti kot argumenta za diskriminacijo. In nič drugega.

Več v seriji video objav