Migracije so ena od tem, ki so v zadnjih tridesetih letih močno zaznamovale politični prostor. predvsem po prelomu tisočletja je tema vse bolj pronicala v ospredje. Vrhunec smo doživeli okoli leta 2015, ko so desničarski populisti širom sveta, ki so dolga desetletja postopali na politični margini, začeli migracije izkoriščati kot orodje za svoj lasten politični preboj. Priznajmo si, do določene mere jim je uspelo. Praktično ni države, kjer desničarski populizem ni prisoten v nacionalnih parlamentih. Še več, v mnogih državah so tovrstni politiki uspeli priti celo na oblast.

Kako jim je to uspelo? Odgovor seveda ni preprost, je večplasten in kompleksen. Nedvomno pa lahko izpostavimo dve ključni sestavini: manipulacija s čustvi državljank in državljanov ter ponujanje preprostih rešitev na migracijske probleme. V praksi to zavajanje ljudi izgleda nekako takole, s prepričevanjem, češ da »migranti v zahodne države prihajajo samo zato, da bi ljudem pokradli službe in uničili vrednote in edini način, kako jih ustaviti, je postavitev ograje. Po tem bomo vsi živeli srečno do konca svojih dni”. A v zadnjem obdobju so populistične stranke desnice s svojimi manipulacijami trčile ob težavo. Državljanke in državljani so njihovo retorično meglo začeli počasi odstirati. Na eni strani so se njihove rešitve, kot so denimo ograje, izkazale kot popolnoma zgrešene in neučinkovite, na drugi strani pa so tudi ljudje ugotovili, da dejansko ni nobene dokazljive povezave med njihovimi vsakdanjimi težavami in prisotnostjo beguncev ali migrantov.

V Gibanju Svoboda zato oblikujemo sodobno migracijsko politiko na drugačnih predpostavkah. Naš koncept ni utemeljen na sovražnosti, hujskanju in ustvarjanju dodatnih delitev med ljudmi, ampak vključuje posvetovanje z vsemi vpletenimi – od civilne družbe do širokega mednarodnega sodelovanja. Prvi korak je odstranjevanje žice z meje.

Žica na meji s Hrvaško ni ustavila migracijskih tokov. Še več. V družbi je povzročila dodatne težave – tako za lokalno prebivalstvo kot za živali in naravo. Poleg tega nas je ograja na simbolni ravni postavljala v neke druge čase. Njena odstranitev je bila naša jasna zaveza v predvolilni kampanji ter v koalicijski pogodbi. Varnost na meji moramo zagotavljati na drugačne, tehnološko primernejše načine.

Naše nadaljnje korake na področju migracijske politike smo orisali v naši viziji 2030, s poudarkom na integraciji, sodelovanju na ravni EU ter medkulturnem sodelovanju. Verjemite pa mi, te rešitve ne bodo enoplastne in enostranske – vključevale bodo vse vpletene in vse vidike.

Kaj ostane desnim populistom? V Sloveniji očitno ne spreminjajo svojega recepta. Da bi ponovno zgradili svoj porušen politični kapital poskušajo z retoriko, ki sem jo opisal na začetku besedila. Namen interpelacije zoper notranjo ministrico Tatjano Bobnar je bil samo to in nič drugega. Zlorabljajo jo za aktivacijo in mobilizacijo volivcev pred lokalnimi volitvami in referendumi. A ne bo jim več uspelo. Državljanke in državljani smo jih razkrinkali.