NOVICA

Vrnitev volilne pravice osebam pod skrbništvom krepi demokratičnost slovenske družbe
07.02.2024
UrskaKlakocarZupancic_TerezaNovak (1)

Predsednica državnega zbora, sicer poslanka Svobode mag. Urška Klakočar Zupančič je skupaj s predsednikom državnega sveta Markom Lotričem gostila delovni posvet o volitvah slovenskih poslank in poslancev v Evropski parlament. Osrednja tema razprav je bila novela zakona o volitvah v državni zbor, ki jo je nedavno na predlog koalicije s soglasno poslansko podporo sprejel državni zbor. Novela odpravlja omejitev volilne pravice za osebe pod skrbništvom, kar predstavlja dejanje v dobro celotne skupnosti. »Z družbenim konsenzom o tej temi smo dokazali, da kot družba rastemo,« je na pomen novele opozorila predsednica državnega zbora. Spomnila je, da človekove pravice, vključno s pravico voliti in biti voljen, nikoli v zgodovini niso bile nekaj samoumevnega, ampak se je treba zanje neprestano boriti. Izrazila je tudi zadovoljstvo nad konstruktivnim sodelovanjem državnega zbora in državnega sveta pri pripravi novele.

Na volitvah v Evropski parlament bodo lahko sodelovale tudi osebe pod skrbništvom

Poslanka Svobode Tereza Novak, ki je bila prvopodpisana pod predlog novele, pa je na posvetu poudarila dejavno vlogo nevladnih organizacij in nasploh civilne družbe pri iskanju ustrezne zakonske rešitve. Po njenih besedah smo zaradi tega postali bolj demokratična, vključujoča in spoštljiva družba ter smo lahko ponosni nase: »Odločitev državnega zbora, da sprejme novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev volilne pravice za približno 3500 odraslih oseb pod skrbništvom, predstavlja pomembno dejanje v dobro ljudi. Novela namreč onemogoča trajni odvzem volilne pravice, saj bo ta univerzalna, in to ne glede na osebne okoliščine kateregakoli posameznika. Tako bodo lahko osebe pod skrbništvom glasovale že na junijskih volitvah v Evropski parlament.« Z novelo Slovenija sledi pozitivnemu zgledu ureditve v številnih državah članicah Evropske unije.

Volilna pravica torej ni naravna danost, ki je ni mogoče spreminjati, ampak je vselej stvar družbenega dogovora. In volilna pravica tudi ni vselej pravica vseh. V 43. členu slovenske ustave je zapisano, da je volilna pravica splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Pri tem naš ustavni red dopušča, da se lahko z zakonom poseže v to pravico, s čimer pa se odpira vprašanje etičnosti političnih odločitev, spoštovanja človekovega dostojanstva in upoštevanja človekovih pravic, kot tudi spoštovanja Konvencije o pravicah invalidov, katere podpisnica je Slovenija.

Odvzem volilne pravice osebam pod skrbništvo ni bil v skladu z duhom časa

V tem primeru gre tudi za občutljivo vprašanje o sprejemljivosti dejstva, da običajna večina odloča o tem, kakšno je dopustno razumevanja pomena volitev ali na podlagi kakšnega razmisleka je posameznik sposoben oblikovati svojo odločitev. Vsi državljani smo del skupnosti, zato je prav, da je vsem – ne glede na osebne okoliščine – zagotovljena tako elementarna pravica demokratične ureditve, kot je pravica voliti in s tem soodločati o vsebinah, ki se tičejo prav vseh. Z novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki jo je Svoboda skupaj s koalicijskima partnericama Levico in SD vložila v parlamentarno proceduro 5. decembra lani, se torej po besedah poslanke Novak vračamo k osnovnemu določilu slovenske  ustave.

Volilna pravica odraža spoštovanje človekovega dostojanstva

Predvsem pa je vsebina novele znak spoštovanja dostojanstva približno 3500 odraslih oseb v Sloveniji, ki jim je bila z dosedanjo ureditvijo odvzeta aktivna in pasivna volilna pravica, torej pravica voliti in biti izvoljen. »Novela povzema večletna prizadevanja civilne družbe, zagovornikov pravic invalidov, zagovornika načela enakosti in mnogih strokovnjakov, ki so opozarjali na neustrezno zakonodajno ureditev,« je poudarila poslanka Novak. O nedopustnosti takšne ureditve se je izrekel tudi komisar za človekove pravice Sveta Evrope, ki je dejal, da v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov ni prostora za postopke, v katerih bi sodniki ali zdravniki ocenjevali volilno sposobnost ljudi in omogočali odvzem volilne pravice, zlasti zato, ker takšni postopki niso predvideni za osebe brez invalidnosti. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa je ob nadzoru slovenskih parlamentarnih volitev leta 2018 opozorila, da naša pravna ureditev omogoča odvzem volilne pravice zaradi težav v duševnem razvoju, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi.

Deli objavo:

Novice

Iščite po celotni spletni strani: