Parlamentarni odbor za finance, ki mu predseduje poslanka Svobode Andreja Kert, se je seznanil z aktualnim stanjem slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in brez glasu proti sprejel ...
Parlamentarni odbor za finance, ki mu predseduje poslanka Svobode Andreja Kert, se je seznanil z aktualnim stanjem slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in brez glasu proti sprejel sklep, s katerim je vladi predlagal, naj mu četrtletno poroča o izvajanju načrta. Pri tem je finančni minister Klemen Boštjančič zagotovil, da zamude pri doseganju mejnikov in ciljev iz načrta zaenkrat ne ogrožajo izvedbe naložb. »Kljub zamudam ostajam optimist. Razlog za to je prizadevanje ministrstev, da bi čim bolj pospešili doseganje mejnikov,« je dodal.
Minister Boštjančič, ki prihaja iz vrst Svobode, je članicam in članom odbora predstavil prilagoditev NOO, ki se je je zavzeto lotila vlada. Finančno ministrstvo je zato že pripravilo izhodiščni seznam naložb, ki bodo ali izločene iz posodobljenega NOO ali pa bo njihovo financiranje z nepovratnimi evropskimi sredstvi zmanjšano. Na seznamu so projekti, za katere so resorji ocenili, da jih v predvideni časovnici ne bo mogoče izvesti. Je pa minister v zvezi s tem poudaril, »da bo vlada za tiste projekte, ki so pomembni za okrevanje in odpornost Slovenije, skušala najti alternativne vire financiranja«.
Andreja Kert, poslanka Svobode: »Prilagoditev NOO ni prostovoljna izbira zdajšnje vlade, ampak zahtevna naloga, ki se ji ne more in se ji tudi ne želi izogniti. Učinkovitost izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev je seveda najbolj odvisna od vsebinske in časovne realnosti načrta.«
Velja spomniti, da je slovenski NOO pripravila prejšnja vlada Janeza Janše. V njem je opredelila za 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil, a se je dokument pokazal kot premalo razvojno naravnan. V njem je preveč klasičnih infrastrukturnih projektov, zastavljeni mejniki in cilji so razpršeni in časovno nerealni, pa tudi organizacijsko je NOO zastavljen preveč zapleteno. Vse to botruje zamudam, s katerimi se sooča sedanja vlada dr. Roberta Goloba in ki se jim po ministrovih besedah ni mogoče izogniti. Poleg tega Sloveniji zaradi boljšega BDP v letu 2021 pripada manj nepovratnih sredstev, kot je bilo sprva predvideno.
Slovenija mora torej nacionalni NOO prilagoditi tako zaradi zmanjšanja teh sredstev kot zaradi vključitve ciljev načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. V razpravi na parlamentarnem odboru za finance je sicer minister Boštjančič pozval vse deležnike, tudi iz vrst opozicije, h konstruktivnemu razmisleku, kakšna naj bo prilagoditev NOO, da dobimo realen in čim bolj učinkovit načrt. »Pot do tega bo lažja in uspešna, če bo izhodišče razmisleka soglasje vseh nas o pomenu evropskih sredstev za razvojni preboj naše države,« pa je dodala poslanka in predsednica odbora Kert.
Klemen Boštjančič, minister za finance: »Slovenija je nedavno prejela pozitivno oceno za prvih 50 milijonov evrov iz NOO. Evropska komisija je namreč ocenila, da je naša država uspešno dosegla 12 mejnikov, ki vključujejo ukrepe za digitalizacijo podjetij, krepitev upravljanja za digitalizacijo javne uprave ter tudi reform za krepitev trga dela in poslovnega okolja.«
