Odločitev vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba, da v načrt razvojnih programov za obdobje 2023-2026 umesti projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo, pomeni za prebivalstvo ...
Odločitev vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba, da v načrt razvojnih programov za obdobje 2023-2026 umesti projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo, pomeni za prebivalstvo slovenske Istre in kraškega zaledja veliko in spodbudno prelomnico. Slovenija je v zadnjih desetih letih v vodooskrbo vložila več kot milijardo evrov, pri čemer pa je Istra ostala zadnji del države, kjer to področje na primarni ravni še ni urejeno. Oskrba s pitno vodo je namreč še vedno v celoti odvisna od količinsko omejenega in okoljsko ogroženega vodnega vira Rižana ter od pitne vode, ki jo istrskim občinam prodajajo sosednji vodovodi, tudi s Hrvaške.
K vladni odločitvi so pomembno prispevali tudi naše poslanke in poslanec, ki prihajajo iz Istre in s Krasa: mag. Tamara Kozlovič, Mateja Čalušič, Andreja Živic in Robert Janev. Za njimi so številni pogovori z vlado in pristojnim ministrstvom, župani devetih občin Istre in Krasa ter z občankami in občani. Vse vpletene pa tudi v prihodnje čaka še obilo dela, da bo tamkajšnjemu prebivalstvu dolgoročno in v celoti zagotovljena človekova in ustavna pravica do pitne vode. Vodooskrba slovenske Istre in kraškega zaledja se uvršča med prednostne naloge v programu izvajanja nacionalnih infrastrukturnih projektov. Za kako pomemben projekt gre, je pokazalo lansko sušno poletje, ko so Istri grozile redukcije pitne vode.
Vlada in pristojno ministrstvo sta se v času poletne suše zavedala resnosti situacije in takoj zagotovila interventne prevoze pitne vode. Dodatne količine vode so prevažali s Planinskega polja v Istro s tovornjaki. Vojaki, gasilci in avtoprevozniki so skupno opravili več kot 3300 prevozov, ukrepanje pa je stalo okoli 700.000 evrov. Vlada je tako v sodelovanju z občinami preprečila humanitarno in gospodarska katastrofo, do katere bi lahko prišlo. Čas negotovosti se je končal zadnje dni avgusta, ko so začeli sproščati ukrepe varčevanja s pitno vodo ter ponovno dovolili tako posebno kot nenujno uporabo vode. Tudi tedaj so se omenjene tri poslanke in poslanec po svojih najboljših močeh vključili v reševanje kriznih razmer in v stiku z lokalnim prebivalstvom pripomogli k učinkovitosti pomoči.
Sicer je vlada v okviru načrta v letih 2023 in 2024 zagotovila 2,6 milijona evrov za kratkoročne projekte, ki jih je oblikovala skupaj z Rižanskim in Kraškim vodovodom ter občinami slovenske Istre in kraškega zaledja. S to vladno odločitvijo se bo po besedah ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, ki prihaja iz vrst Svobode, znatno izboljšala oskrbo s pitno vodo že za letošnje poletje. Skupna vrednost investicij je ocenjena na 4,46 milijona evrov. Poleg države bosta sredstva prispevala tudi Rižanski in Kraški vodovod, pri čemer bo prvi prispeval 1,49 milijona evrov, drugi pa nekaj manj kot 375.000 evrov.
Vladna ekipa na čelu s premierjem Golobom pa je tudi sprejela sklep, da bo pristojno ministrstvo do konca marca na vladi predstavilo srednjeročne in dolgoročne rešitve glede vodooskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja. Ministrski zbor v prihodnje na tem področju čaka še veliko dela, pri reševanju problematike pa bo stavil na svojo strokovnost, zagnanost in optimizem.
