NOVICA

V znanje vlagamo vse več
05.02.2024
IgorPapic_SiolNet

Minister ta visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič v intervjuju za Siol o investicijah v znanost, razvoj in inovacije ter o tem, da moramo družbo prihodnosti graditi predvsem na čim tesnejšem povezovanju različnih znanosti.  

»Sem zagovornik družbe 5.0, ki pomeni ravnovesje delovanja vseh. Jaz kot tehnik lahko razvijam stroj, humanist bo razmišljal, kaj to lahko povzroči človeku, družboslovec pa o tem, kako bomo to uporabljali v družbi. Vsi poklici so pomembni in imajo svojo vlogo,« je v intervjuju za spletni portal Siol povedal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič 

Problem, o katerem se je pogosto govorilo včasih, ko naj bi bilo razmerje med študenti družboslovnih in študenti naravoslovnih ved preveč na strani družboslovcev, danes ni več relevanten, opozarja minister.  

Tehnološki razvoj bo v prihodnje temeljil na sodelovanju med tehnologijo in naravoslovjem na eni ter družboslovjem in humanistiko na drugi strani: »Tipičen primer je umetna inteligenca. Danes o njej primarno razpravljajo družboslovci in humanisti. Vzamemo lahko tudi primer kakšne druge nove tehnologije, ki prinese rešitev določenega problema. Spet se odprejo nova vprašanja, ali so kakšne pravne omejitve, kakšni so predpisi glede uporabe izdelka, kako izdelek prodati, kakšne so sociološke posledice. Mi tehniki pogosto razvijemo rešitev, pa ne vemo, kdo jo bo uporabljal. Bližje ko si nekemu končnemu produktu, bolj interdisciplinarno moraš nastopati. Sploh se ne zavedamo, kako smo že danes soodvisni,« razlaga minister.  

Vlaganje v znanost, inovacije in razvoj se kljub poplavam povečuje

 »Poleg veterinarske fakultete bo v tem tednu položen temeljni kamen za medicinsko fakulteto v Ljubljani. In še dva projekta – novi fakulteti za strojništvo in farmacijo – za katera spomladi pričakujemo izdano gradbeno dovoljenje. V Mariboru se bo iz kohezijskih sredstev v višini več kot 120 milijonov evrov obnovilo ali oživilo raziskovalne dejavnosti na petih fakultetah. Tu pričakujemo še kakšno leto za pripravo dokumentacije. Pa omenil bi še dve pomembni novogradnji – zgradbi zdravstvenih fakultet v Mariboru in na Primorskem, ki bosta tudi financirani iz zakona o investicijah v zdravstvu,« je pomembnejše investicije na področju visokega šolstva naštel minister Papič. 

Čeprav v akademskem svetu deluje že več kot 30 let, ne pomni obdobja, ko bi imeli poleg obnov in investicijskega vzdrževanja toliko projektov, poudarja minister. To je predvsem posledica dejstva, da ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, »predvsem če govorimo o financiranju znanosti, k sreči niso omejevali sredstev zaradi poplav. Zato sem po eni strani še toliko bolj vesel, da na splošno dvigujemo obseg financiranja.« 

Sredi meseca sledi še odprtje nove stavbe Nacionalnega inštituta za biologijo, začelo pa se je tudi že financiranje Centra za brezogljične tehnologije v Kisovcu: »Tu gre za sredstva iz sklada za pravičen prehod. V tem primeru gre za pomoč regijam, kjer se rudniki zapirajo. Zato je to pomemben projekt. Pri njem sodeluje Kemijski inštitut. Gre tudi za to, da, prvič, ni v Ljubljani, kar prispeva k decentralizaciji, in drugič, da gremo v regijo, kjer bo zaradi zelenega prehoda potrebnega veliko prestrukturiranja, se pravi v Zasavju, Šaleški dolini in tako dalje,« pojasnjuje minister Papič.  

Prva vlada, ki se je projekta NUK II lotila resno, je naša

Odgovor na vprašanje, zakaj se projekt NUK II že več desetletij ni premaknil z mrtve točke, je zelo enostaven, pravi minister: »Nobena vlada do zdaj ni zagotovila sredstev za financiranje. V zadnjih nekaj letih smo uredili še vse odprte zadeve glede lastništva zemljišča in soglasij. S premierjem sva NUK obiskala novembra leta 2022 in javno napovedala, da bo ta vlada podprla financiranje izgradnje knjižnice.« 

»Čim prej  moramo dokončati projektno dokumentacijo za izvedbo, poleg tega je v tistem delu zemljišča, kjer je zdaj zapornica za parkirišče, en del treba še arheološko raziskati, kar načrtujemo izvesti spomladi. Narediti je treba nekaj vrtin za toplotne črpalke, seveda glede na arheološko podlago. Računam, da bomo v drugi polovici tega leta objavili razpis za izbiro izvajalca. Sredstva zagotavlja država iz proračuna. Denar imamo zagotovljen za naslednjih nekaj let, da ta projekt pripeljemo do izgradnje, gre pa za približno sto milijonov evrov,« še dodaja minister.  

 Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.

Deli objavo:

Novice

Iščite po celotni spletni strani: