Vodja poslanske skupine Svoboda mag. Borut Sajovic v oddaji 24ur zvečer o interventnem zakonu za pomoč po poplavah.

Po uničujočih avgustovskih poplavah, ki so prizadele več kot dve tretjini Slovenije, so se številni ljudje znašli v enormnih stiskah,je v oddaji opozoril vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Vlada dr. Roberta Goloba jim je priskočila na pomoč takoj, premišljeno in učinkovito. Državni zbor je že sprejel vladni zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Potrdil pa je tudi rebalans državnega proračuna za leto 2023, ki dokazuje, da je vlada v ospredje svojih prizadevanj postavila rešitve za konkretne stiske in potrebe, s katerimi sta se premier in ministrski zbor seznanila na terenu v pogovorih z ljudmi, vodstvi občin, s predstavniki gospodarstva in kmeti.

Zagotovitev sredstev za obnovo terja veliko znanja in iznajdljivosti

Sajovic je tudi opozoril, da bo obnova prizadetih delov države ogromen finančni zalogaj, zato bo zagotovitev potrebnih sredstev zahtevna in bo od vlade terjala veliko strokovnosti in tudi iznajdljivosti. »Znotraj proračuna smo že postrgali in našli 520 milijonov evrov. Načrt za naslednje leto je, da pridemo na milijardo in sto milijonov. Da bomo pa za obnovo potrebovali velika sredstva, je jasno. Če je škode ta trenutek med tremi in štirimi milijardami evrov, potem za obnovo potrebujemo šest ali sedem milijard, kajti jezovi, rečne struge morajo biti globlji, podporni zidovi višji, cestne trdnejše, in to na drugih lokacijah. Ne gremo na tisto stanje, kot je bilo, ljudem bomo ponudili več, tako da bodo te doline, ki so zdaj najbolj prizadete, čez nekaj let med najlepšimi in najbolje urejenimi v državi, hkrati pa tudi zelo varne,” je poudaril.

Slovenija na ujmo odgovorila z izjemno solidarnostjo

Država in njeno prebivalstvo se je na zastrašujočo ujmo, odzvala z navdušujočo solidarnostjo. Po besedah Sajovica je solidarnost Slovencem že »v duši, srcu in rokah«, a treba je bilo najti mehanizem, da »poleg prostovoljnih prispevkov prispevamo vsi«. Solidarnostne sobote bodo prostovoljne, tisti, ki jih ne bodo oddelali, pa bodo plačali solidarnostni prispevek, ki bo začasen: »Prispevamo samo dvakratno – v letu 2024 in 2025. Ne gre za trajne prispevke«, je dodal. Poudaril je, da interventni zakon prinaša ukrepe za vse, ki jih je prizadela ujma – »za tiste, ki so ostali brez vsega, za gospodarstvo, občine, okolje, infrastrukturo in tudi za birokratski sistem v državi, da bo manj tog, hitrejši in pa bolj učinkovit«.

V Svobodi zagotavljamo: Nihče v stiski ne bo ostal brez pomoči 

»Mislili smo prav na vse skupine prebivalstva. Staršem prizadetih družin za otroke ne bo treba plačati šolskega kosila. Oproščeni bodo plačila vrtca. Za tiste, ki so ostali brez stanovanj, bomo zagotovili nastanitve v državnih ali občinskih kapacitetah, seveda brez plačila ali pa s subvencijo najemnine. Za začetek, da se ljudje poberejo iz najhujše stiske, bodo na voljo izjemne denarne, izredne solidarnostne pomoči: za posamezno osebo nekaj čez tri tisoč evrov, za družine skoraj dvanajst tisoč. Na voljo bodo bančna posojila, pa tudi drobne pomoči, ki pa vendarle štejejo: oprostitev plačila tiskovin pri ureditvi novih dokumentov na upravnih enotah, možnost dela za upokojence in za zaposlovanje tujcev,« je navedel Sajovic.

Sajovic je tudi spomnil, da bodo javnost v naslednjih dneh in tednih še dodatno seznanjali tudi po interventni številki 114, ki se ustanavlja. Tam bodo vsi prizadeti v ujmi dobili dodatne informacije, kako do pomoči in sredstev. Na terenu se bodo ustanovile tudi tehnične pisarne. »Ljudem smo obljubili konkretno pomoč za njihove stiske. To uresničujemo z dejanji. Tako bomo delali tudi naprej,« je zagotovil.

Pomoč ljudem in obnova države terjata  politično enotnost

Sicer je po besedah Sajovica v krizi, v kateri se je zaradi naravne nesreče znašla Slovenija, politična enotnost ne le pričakovana, temveč nujna za uspešno obnovo države: »V parlamentu je bilo v teh dnevih in tednih veliko iskrenih pogovorov in dogovorov, ki presegajo delitev na pozicijo in opozicijo. Poti k skupnemu cilju mogoče vidimo drugače, a ostajamo zavezani skupnemu cilju, to je po najboljših močeh pomagati ljudem, ki so v stiski.« Vodja poslanske skupine Svoboda je še dejal, da si bo tudi v prihodnje prizadeval za politično enotnost pri odpravljanju posledic ujme: »Priložnosti bo še veliko, kajti proces obnove bo dolgotrajna zgodba, tek na dolge proge. Najranljivejšim bomo pomagali takoj, seveda pa bodo za sanacijo potrebna leta.«