Državni zbor je sprejel rebalans proračuna za letošnje leto, ki ga je pripravila vlada dr. Roberta Goloba. Podroben pregled dokumenta pokaže, da si ministrstvo za finance in vladna ekipa kot ...
Državni zbor je sprejel rebalans proračuna za letošnje leto, ki ga je pripravila vlada dr. Roberta Goloba. Podroben pregled dokumenta pokaže, da si ministrstvo za finance in vladna ekipa kot celota za opravljeno delo zaslužita pohvalo. Ob upoštevanju veljavnih predpisov je rebalans tako na prihodkovni kot odhodkovni strani načrtovan realno, omogoča tekoče izvajanje vladnih nalog, hkrati pa v letošnjem letu vzpostavlja fiskalni napor, ki bo omogočal nadaljnje zniževanje javnofinančnega primanjkljaja in postopno doseganje srednjeročnega uravnoteženja javnih financ. Rebalans je prilagodil proračun novi strukturi ministrstev ter na novo opredelil njihove pristojnosti in prenos vladnih delovnih področij. Letos je bila namreč na podlagi uspešnega referenduma ter s tem zaupanja državljank in državljanov opravljena večja reorganizacija državne uprave, ki že kaže pozitivne učinke. Pripomogla je k še boljši operativnosti vlade.
Ministrski zbor z rebalansom še naprej sledi svoji temeljni usmeritvi v zahtevnem času energetske krize in draginje – to je pomoč najranljivejšim med prebivalstvom in podpora gospodarstvu. »Priprava proračunskih dokumentov je za vsako vladno ekipo obsežen in zahteven izziv, saj je treba najti zadovoljivo ravnotežje med željami deležnikov po čim več sredstvih na eni strani in realnostjo razpoložljivega denarja na drugi. V Svobodi smo prepričani, da je rebalans pravi odgovor na vprašanje, kako v še vedno negotovem in nepredvidljivem letu 2023 zagotoviti stabilne javne finance za blaginjo državljank in državljanov ter za ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« je poudarila naša poslanka Andreja Kert.
Vlada je k rebalansu priložila novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, ki jo je državni zbor prav tako sprejel. Novela vključuje tudi amandma, ki so ga vložili poslanke in poslanci Svobode skupaj s koalicijskimi kolegi iz SD in Levice. Amandma zagotavlja sredstva za ukrepe, ki bodo izboljšali gmotni položaja upokojenk in upokojencev v času draginje. Med njimi sta tudi dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov in t. i. božičnica za upokojence, s čimer uresničujemo pomembno zavezo iz koalicijske pogodbe. Tako je za november predvidena predčasna uskladitev pokojnin za 1,8 odstotka, božični dodatek pa bo izplačan decembra.
Monika Pekošak, poslanka Svobode: »Vladni rebalans je najboljši možni približek temu, kar se bo dejansko zgodilo. Menim, da je dobro sestavljen, zasleduje interese Slovenije, državljank in državljanov, podjetnikov in tudi širše evropske cilje.«
Sicer so odhodki v rebalansu v primerjavi z dosedanjim proračunom nižji za 3,6 odstotka oziroma 609 milijonov evrov, kar je v velikem delu rezultat uspešnega vladnega ukrepanja v času energetske krize. Prihodki pa so nižji za 1,7 odstotka oziroma 233 milijonov evrov, in to predvsem zaradi nižje ocene davčnih prihodkov. Vlada torej v rebalansu načrtuje primanjkljaj, ki je glede na dosedanji proračun nižji za kar 376 milijonov evrov in znaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka BDP. Tako vlada kot celotna koalicija se namreč dobro zavedata, da bodo prihodnje leto znova v veljavi fiskalna pravila, zato je treba javne finance upravljati preudarno, čemur pa sledimo tudi z nižjim načrtovanim javnofinančnim primanjkljajem.
Ob sprejetju rebalansa velja spomniti tudi na prizadevanja vladne ekipe za ustvarjanje visoke dodane vrednosti. Sredi aprila je premier z gospodarsko zbornico, rektorsko konferenco in s koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov podpisal dogovor o strateškem sodelovanju gospodarstva in izobraževalno-raziskovalne sfere za tehnološki razvoj in inovacijski preboj. Skupna prizadevanja bodo pripomogla k doseganju visokih razvojnih ciljev naše države na čelu z višjo kakovostjo življenja državljank in državljanov, okoljsko vzdržnostjo in visoko dodano vrednostjo. Projekt Slovenskega avtomobilskega grozda z imenom Misija GREMO, ki je namenjen zeleni in digitalni preobrazbi avtomobilske industrije, pa bo v prihodnjih petih letih prejel do 200 milijonov evrov državne podpore. Gre za enega od ključnih razvojnih projektov za celotno gospodarstvo.
Torej ni dvoma, da sedanja vlada z vlaganjem v inovacije misli zelo resno in ne pozablja na pravzaprav ključni cilj zdajšnje vladajoče koalicije, to je višja uvrstitev Slovenije v družbo najkonkurenčnejših držav. »Energetska krizo smo uspešno obvladali, v Sloveniji se javnofinančni primanjkljaj zmanjšuje. Ukrepi so se prijeli in delujejo, čeprav se nekateri s tem ne morejo sprijazniti. Uspeli smo zadržati rekordni nivo investicij, kar je tudi edini ustrezni izhod iz krize,« pa je v predstavitvi rebalansa poudaril premier Golob.
