Minister za finance Klemen Boštjančič v oddaji Odmevi o interventnem zakonu za pomoč prizadetim v poplavah.

»Slovenijo je pred manj kot mesecem dni doletela največja naravna nesreča v zgodovini, govorimo o – seveda so še vedno to ocene –, neposredni škodi med štiri in pol in petimi milijardami, skupaj s posredno škodo med šest in pol in sedmimi milijardami. Samo za primerjavo: javnofinančne posledice covidne krize so bile približno pet milijard, tako da imamo dimenzijo,« je razsežnosti posledic poplav opisal minister za finance Klemen Boštjančič.

Spomnil je, da je pobuda za solidarnostno soboto, ki jo zdaj uvaja interventni zakon, že pred tedni prišla prav iz gospodarstva in opozicije: »Gre za to, da imajo delodajalci in delojemalci možnost dve soboti oddelati in prihodke – polovico delodajalci, polovico delojemalci – nameniti odpravi te škode. Še enkrat: od pet do sedem milijard, učinek tega ukrepa bo približno 160 milijonov.«

Vlada je predlagala, da bodo ta solidarnostni prispevek plačali samo tisti, ki ne bodo oddelali delovnih sobot, minister pa je ob tem prepričan, »da se bo večina odločila za delovne sobote«. Koalicijski poslanci pa so nato predlagali, da se v ta prispevek vključijo tudi prihodki od tako imenovanih pasivnih dohodkov, predvsem najemnin in kapitalskih dohodkov, dividendi, je pojasnil: »Absolutno se je vladi to zdelo smiselno. Treba je vedeti, da najemnine dobivajo tisti, ki imajo nepremičnine, ki jih oddajajo v najem, torej bogatejši sloj prebivalstva. Kapitalske dobičke imajo tisti, ki imajo delnice, torej spet bogatejši. Govorimo o solidarnosti, logično, da ti prispevajo.«

Pri tem gre absolutno zgolj za začasen ukrep, ki nikakor ne bo nesorazmerno obremenjeval ljudi, je poudaril: »Še enkrat: Tisti, ki bodo solidarnostno soboto oddelali, ne bodo nič plačevali. Kar se tiče solidarnostnega prispevka, pa so tudi pri tistih, ki solidarnostne sobote ne bodo oddelali, varovalke notri, tisti z zares najnižjimi dohodki ga niso dolžni plačati, pa še neke dodatne varovalke so, tako da verjamemo, da to ne bo povzročilo velikih težav.«

Solidarnost in transparentnost sta osnovno vodilo vlade pri pripravi ukrepov in tega se bodo držali tudi v prihodnje, pravi: »Verjamemo, da morajo pri obnovi več prispevati tisti, ki lahko. Del mora prispevati tudi gospodarstvo. Tisti, ki ne zmorejo, tisti, ki imajo izgubo, seveda ne bodo prispevali nič, to je logično.« 

Tukaj bodo svojo vlogo, tako še minister, morale odigrati tudi banke: »Banke pa so absolutno eden od, recimo temu, dobitnikov specifičnih razmer v bančništvu v letu 2023 kot posledica monetarne politike, ki jo vodi Evropska centralna banka, na drugi strani se pri obrestnih merah na depozite te banke niso prilagajale. Pri tem naj samo povem, da je tudi v okviru teh pogovorov največja slovenska banka že napovedala precejšen dvig depozitnih obrestnih mer in verjamem, da je eden od ciljev, ki ni neposredno vezan na škodo ali pa na poplave, že dosežen.«

Banke bodo v letošnjem letu ustvarile izjemne dobičke, kako bi lahko prispevale, bo znano v kratkem, je napovedal: »Imamo intenzivne pogovore z bankami, predvsem izvajamo tudi vrsto analiz, se pogovarjamo z Banko Slovenije o tem, kaj bi bil ustrezen prispevek bank. Glede tega lahko napovem, da bomo to verjetno komunicirali v prihodnjih nekaj dneh.«