NOVICA

Svet na Evropsko unijo gleda kot na zgodbo o uspehu
04.12.2023
KlemenGroseljPOPcast

Evropski poslanec Svobode dr. Klemen Grošelj gost v Popkastu.

Evropska unija temelji na idejah razsvetljenstva

»Evropska unija je v svetu vedno sprejeta bolj pozitivno, kot morda to doživljamo sami. Svet na Evropsko unijo gleda kot na zgodbo o uspehu, kjer so se narodi uspeli povezati, najti svojo skupno kulturno identiteto in preseči vse tisto, kar jih je skozi stoletja ločevalo,« je razložil Grošelj.  

Temelj Evropske unije Grošelj vidi v idejah razsvetljenstva: »Ena ključnih idej razsvetljenstva je ločitev religije od države in odprtje političnega prostora novim idejam. Razsvetljenstvo pomeni temelj, na katerem se je zgradilo blagostanje Unije in politična ureditev, ki ji pravimo demokracija.« Kar imamo v Evropi, je posebna oblika demokracije, poudarja in dodaja, da je Evropska unija pravzaprav neka svojevrstna struktura, v globalnem merilu  ekskluzivna, a uspešna. Evropa je bila skozi zgodovino zelo nemirna, tukaj so divjale številne vojne, a Evropska unija je to stabilizirala. 

Problem na področju zunanje politike EU pa po njegovem izhaja iz dejstva, da mora ta Unija sedaj delovati v svetu, kjer velike sile, kot so ZDA, Kitajska, Rusija, vse bolj tudi Indija in Brazilija, svoje interese uresničujejo brezobzirno, pogosto tudi mimo mednarodnega prava. »EU kot struktura, ki temelji na pravu, na vladavini prava, se bo morala temu dejstvu vseeno prilagoditi,« je prepričan.  

Kako? »Ohraniti moramo znotraj sebe vse tisto, kar nas dela privlačne. Torej naše vrednote, demokracijo, procese odločanja, iskanje kompromisov, hkrati pa bo treba zunanjepolitično držo EU spremeniti,« razlaga Grošelj. Odziv na vojno v Gazi, Ukrajini, nenazadnje tudi na nestabilne politične razmere na Zahodnem Balkanu je po njegovi oceni polom, saj se ključnim akterjem znotraj Unije med seboj ne uspe poenotiti, pa čeprav bi bilo to nujno: »Ne zato, da bi koga nadvladali, pač pa zato, da obvarujemo to, kar že imamo,« še pojasnjuje.  

Nenazadnje lahko potem Evropska unija kot enotna in demokratična sila postane zelo privlačna za bilateralno in multilateralno sodelovanje z različnimi državami razvitega in manj razvitega sveta. Tukaj imamo, je prepričan dr. Klemen Grošelj, veliko konkurenčno prednost v primerjavi drugimi velesilami, na primer s Kitajsko.  

Zeleni prihod nas sooča s težko dilemo, prinaša pa tudi mnoge priložnosti

»Razprava glede zelenega prehoda se trenutno odvija predvsem okrog dveh možnih pristopov: ali bomo več vlagali v zmanjševanje izpustov in zmanjševanje našega vpliva na okolje, da ne dosežemo pragu dviga globalne temperature za 1,5 stopinje iz Pariškega sporazuma, ali pa se bomo bolj osredotočili na odpravljanje odpravljanja posledic, ki jih klimatske spremembe prinašajo. Kakor kaže sedaj, bomo soočeni z obema stvarema. Če manj vlagamo v prvo, bo račun za odpravo posledic toliko večji. Gre za igro ničelne vsote v najbolj brutalni obliki,« svari Grošelj.  

Dodaja pa, da sam »zeleni prehod vidim tudi kot tehnološko razvojni preboj, ki lahko v EU ustvari mnogo dobro plačanih in kakovostnih delovnih mest. Mi v Evropi moramo doseči, da bomo favoriti pri zelenih tehnologijah 

EU bo tudi na področju migracij morala orati pravno ledino

»Migracije so izziv, ki je seveda vezan v določeni meri tudi na vprašanje varnosti. Ampak rešitev na ta izziv je lahko samo evropska. Rešitev ni to, da neka država postavi ograjo, niti ni rešitev premeščanje migrantov, kot sedaj na primer počne Italija, ko migrante premešča v Albanijo« je jasen Grošelj, ki pravi da ne razume, zakaj primer italijanskega premeščanja migrantov uživa tako veliko podporo na politični desnici, ko pa se je v nekaterih državah po svetu že večkrat pokazalo, da v resnici ne deluje.  

Evropska unija mora po njegovem na tem področju pristopati na način, da se vzpostavi »mehanizem, ki nam bo omogočal nadzor nad tem, kdo vstopi v Evropsko unijo. Mi moramo vedeti, kdo so ti ljudje, zakaj so prišli in ali so upravičeni do zaščite. Temu koraku pa mora nujno slediti solidarnost, saj se lahko nekatere sistemi določenih držav pod pritiskom migracij, tudi instrumentaliziranih migracij, enostavno zrušijo. Evropska unija bo tudi na tem področju morala orati pravno ledino,« je prepričan.  

Skrajna desnica dogajanje na Bližnjem vzhodu zlorablja za lastne politične cilje

Težava sodobnega časa je, da se antisemitizem in islamofobija pojavljata in zlorabljata predvsem za dosego nekih dnevnopolitičnih ciljev, opozarja dr. Grošelj: »Nekatere politične sile s tem pridobivajo svojo politično moč, skrajna desnica je pri tem relativno uspešna. Za tiste, ki so blizu demokratičnim principom, ki so zmerni, to niso teme, na katerih bi gradil svojo politično identiteto.« 

Podobno je, kot še poudarja, z idejami, ki jih ponuja madžarski premier Viktor Orban: »Seveda so všečne, populistične, a praktično ne rešujejo ničesar: On ne ponuja rešitev, tako kot skrajna desnica samo identificira probleme, ko mu jih zmanjka, identificira nove.« 

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

Deli objavo:

Novice

Iščite po celotni spletni strani: