NOVICA

Sumi se potrjujejo, ustanovitev preiskovalne komisije več kot upravičena
18.04.2023
GS_Preiskovalka_Mojca_004

Parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom poslanke Svobode Mojce Šetinc Pašek, ki je pod drobnogled vzela sume nezakonitega financiranja političnih strank, je predstavila svoje dosedanje delo. Sumi se, kot je poudarila predsednica komisije Šetinc Pašek, po pregledu zbrane dokumentacije in zaslišanj potrjujejo, zato bodo del dokumentacije predali pristojnim organom. 

“Po proučitvi dokumentacije, gradiv in prvih izpovedi prič lahko sklepamo, da je bila odločitev za ustanovitev preiskovalne komisije še kako utemeljena. V postopku preiskave se potrjujejo praktično vsi sumi, ki smo jih imeli in so zapisani v aktu o ustanovitvi parlamentarne preiskave,” poudarja predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek.

Seznam obravnavanih področij in prvih preliminarnih ugotovitev je že po nekaj mesecih dela komisije dolg.

Občinsko financiranje tednika Demokracija

Podjetje Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija, je od približno 40 občin, kjer so župani večinoma člani, simpatizerji ali pa kako drugače blizu stranke SDS, pobralo skoraj 83 tisoč evrov za oglaševanje – in to v času širše predvolilne kampanje pred državnozborskimi volitvami.

Pri oglaševanju v Demokraciji je komisija ugotovila, da je prišlo do izigravanja in zlorab medijske zakonodaje, zato bodo celotno zadevo najprej predali medijskemu inšpektorju.

Po prvih zaslišanjih prič v zvezi z oglaševanjem občin v Demokraciji pa komisija dobiva tudi  številne klice o tem, da nekatere priče na komisiji niso govorile resnice. Zato v komisiji proučujejo možnost vložitve kazenske ovadbe zoper posamezne že zaslišane priče zaradi krive izpovedi.

Zaslišanje poslanca SDS Zorana Mojškrca

Komisija je zaslišala tudi poslanca SDS Zorana Mojškerca, ki na vprašanja ni želel odgovarjati. Zato so ga v skladu z zakonom kaznovali z denarno kaznijo v višini 278,80 evrov.

Iz zaslišanja poslanca je bilo prav tako razvidno, da je ta posloval z Boštjanom Averjem v času, ko je bil Zoran Mojškerc nadzornik Komunale Logatec, Boštjan Aver pa njen direktor, kar je v nasprotju z zakonodajo.  Zato je komisija oba omenjena prijavila protikorupcijski komisiji.

Prav tako bo komisija zaradi ugotovitev, ki izhajajo iz že zbrane in pregledane dokumentacije ter zaslišanja priče, vsem drugim pristojnim  organom odstopili dokumentacijo in gradivo preiskovalne komisije o poslih Zorana Mojškrca in z njim povezanih oseb.

 »Ker se sumi potrjujejo, se nekatere priče izogibajo zaslišanjem, neupravičeno manjkajo, tiste, ki pridejo, pa ne želijo odgovarjati na vprašanja, kot smo videli to pri zaslišanju Zorana Mojškrca,« je dogajanje opisala predsednica komisije.

Primer Telekom

Preiskovalna komisija je pregledala tudi, kako je zasebni Inštitut za avtorsko pravico v lasti Blaža Ranta prišel do pogodbe s Telekomom, za katero lahko preiskovalna komisija že danes pove, da je bila za Telekom škodljiva. Na to temo so zaslišali že več kot deset prič, ki so pojasnile ozadje sprejemanja te sporne in škodljive pogodbe ter splošne odnose oziroma kadrovanje na Telekomu v času vlade Janeza Janše.

Priče so izpovedale šokantne zgodbe o pritiskih, ki so jih začele doživljati, še preden je 13. marca 2020 zaprisegla tretja Janševa vlada. Zelo jasno je bilo razumljeno, da je šlo za pritiske na vodilne v Telekomu zaradi spremenjenih političnih okoliščin. Med drugim so tik pred  nastopom Janševe vlade v vrhu Telekoma prejeli dopis zasebnika Blaža Ranta, ki je med vrsticami grozil s prijavami in tožbami, če z njim  ne podpišejo finančno zelo lukrativne pogodbe.

Pogodbo so nato sklenili v rekordnem  času, v manj kot mesecu dni po začetku pogajanj,  zavedajoč se, da gre za škodljivo pogodbo za Telekom. Zato so vanjo vrinili čim več varovalk, da bi jo lahko takoj razdrli in zaščitili Telekom, a naslednja uprava pod vodstvom človeka SDS tega seveda ni storila.  

Obdobje od začetka tretje Janševe vlade do volitev 2022 je bilo za Telekom po izpovedih prič  obdobje pritiskov, groženj in psihoze, kar se je po besedah prič odražalo tudi na poslovanju družbe.

Delo komisije v prihodnje

Komisija zdaj pregleduje že drugi sklop dokumentacije, naslednje zaslišanje pa bo, kot napovedujejo, 19. Maja, ko naj bi pred komisijo stopil nekdanji direktor UKOM Uroš Urbanija, do poletja pa želijo pripraviti prvo vmesno poročilo.

»Na nas se obrača vse več posameznikov z dodatnimi, tudi zelo obremenilnimi dokazi o domnevno spornem  financiranju političnih strank, kjer bi lahko govorili predvsem  o zlorabah političnih položajev torej o politični odgovornosti,« še poudarja Šetinc Pašek.

Pritiski na delo komisije

Predsednica komisije je opozorila tudi na pritiske na delo komisije. Med drugim gre za dve tožbi.

Prvo je vložil poslanec Žan Mahnič zoper preiskovalno komisijo, češ, da ovira njegovo poslansko delo. Komisija ga je namreč imenovala za pričo, saj ima delež v podjetju, ki je v temelju preiskave. Njegovo imenovanje za pričo je v celoti v skladu z zakonom in  poslovnikom preiskovalne komisije.  

Drugo tožbo je zoper predsednico komisije vložil Janez Magyar, češ, da ga je razžalila, ko mu je na seji državnega zbora vročila vabilo na zaslišanje – za kar je sicer imela sklep komisije.

»Vse te tožbe, ki gotovo ne bodo zadnje, razumem kot pritisk na preiskovalno komisijo, zato sporočam, da nas ne bodo prestrašili. Gre pa očitno za manever, ki so ga kolegi v SDS prevzeli od navad Roka Snežiča, a name in na delo preiskovalne komisije to ne bo imelo večjega vpliva.  Preiskovalna komisija z delom  namreč nadaljuje,« je jasna Mojca Šetinc Pašek. 

Deli objavo:

Novice

Iščite po celotni spletni strani: