Minister, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Matej Arčon je bil uvodni govorec na letošnji prireditvi Dobrodošli doma, ki jo organizirajo Slovenci iz domovine, zamejstva in sveta. 

Dobrodošli doma

»Kamorkoli gremo, za Slovence rečejo, da smo delovni, iznajdljivi, prilagodljivi, da imamo odprto glavo in široko srce. Ko prečkamo meje države, se Slovenci iskreno razveselimo drug drugega. Ko sem stal na slovenskem trgu v Mendozi, ko sem sredi Celovca v družbi koroških prijateljev nazdravil z vipavskim vinom, ko so mi zapeli otroci v Porabju, so se mi domače razprtije zazdele majhne in nepomembne.

Dragi rojakinje in rojaki, upam, da se bomo prebivalci matične domovine čim pogosteje učili od vas. Hvala, da nam to omogočate, veselim se, da bom v teh dneh slišal vaša razmišljanja in predloge in, seveda, dobrodošli doma.«

Minister, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Matej Arčon je nagovoril udeležence letošnje prireditev Slovencev iz domovine, zamejstva in sveta Dobrodošli doma. Ta se je začela danes v Ljubljani, program, ki se bo zvrstil vse do nedelje 2. julija, pa se je pričel z XIX. Vseslovenskim srečanjem v Državnem zboru. To letos nosi naslov »Slovenec Slovencu – naša mreža je naše bogastvo: izzivi in priložnosti gospodarskega povezovanja za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu«.

Slovencem v zamejstvu in po svetu z veseljem stopamo naproti

»Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dela 20 ljudi, ki imajo ne le glavo, ampak tudi srce za svoj posel. Dovolite mi, da naštejem le nekaj dejstev, ki jih štejemo med majhne in velike zmage:

• Povečali smo sredstva za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. In delamo na tem, da se bo ta trend rasti nadaljeval.
• Ob zaključku lanskega leta smo zagotovili dodatna sredstva za soočanje zamejskih organizacij in ustanov z draginjo in energetsko krizo.
• Vzpostavili smo redna posvetovanja z izseljenskimi skupnostmi.
• Uspešno rešujemo arhive slovenske skupnosti v ZDA.
• Poskrbeli smo za vključitev Slovencev v Italiji v največji slovenski kulturni projekt desetletja – Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. 
• Do skorajšnjega zaključka smo pripeljali gradnjo slovenske vzorčne kmetije v Gorskem kotarju.
• V domovino smo vrnili novo skupino Slovencev iz Venezuele – skupaj jih je zdaj že več kot 120.
• Odprli smo vrata Urada, kjer redno gostujejo razstave, vzpostavili smo cikel večerov, na katerih se predstavljajo zamejski literarni ustvarjalci.
• Obiskali smo Argentino, Avstralijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Dansko, Nemčijo, Švedsko, Švico, Združeno kraljestvo ter seveda, večkrat, Avstrijo, Hrvaško, Italijo in Madžarsko.«

Tako je minister Arčon povzel nekatere izmed dosežkov, ki jih je Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu že nanizali v tem mandatu. Dejal je tudi, da je delo na njegovem področju izjemno razgibano: »Samo za občutek – Urad je na letošnjem letnem razpisu podprl več kot 1.000 projektov, ki jih je prijavilo okoli 600 društev in ustanov v zamejstvu in po svetu. Seveda svoje delo opravljamo s pomočjo drugih ministrstev, komisije  državnega zbora, naših veleposlanikov in konzulov ter predvsem krovnih organizacij ter zvez in društev zunaj meja«. 

Nekaj prostora za izboljšave ostaja

Sodelovanje je tisto, ki je po ministrovem mnenju eden izmed glavnih stebrov prihodnosti Slovencev doma, v zamejstvu in po svetu: »Slovenci zunaj meja so tema, o kateri se politika vedno poenoti, ne glede na siceršnje razlike, kar se je izkazalo tudi v minulem letu,« je z zadovoljstvom v govoru poudaril minister. 

Po ministrovem mnenju je zato pomembno, da v prihodnje dosežemo:

• »Še več sodelovanja med resorji. Zadal sem si, da bom predvsem glas rojakov zunaj meja v Vladi RS in moji ministrski kolegi vam lahko potrdijo, da sem pri tem zelo vztrajen.
• Več čezmejnega sodelovanja. Seznanil sem se s kar nekaj uspešnimi čezmejnimi projekti – na Koroškem, Štajerskem, Primorskem, ki krepijo manjšino in ohranjajo slovenski jezik v zamejstvu.
• Več sodelovanja med društvi in ustanovami na posamičnih geografskih območjih. Prav je, da smo raznoliki, prav je, da imamo različna mnenja, ampak se moramo znati tudi poenotiti o najpomembnejših temah.«