Državni zbor je na izredni seji razpravljal o položaju slovenskih upokojencev. Sejo je zahtevala opozicijska SDS, nastopi njenih poslank in poslancev pa so pokazali, da želijo zlorabiti stiske ...
Državni zbor je na izredni seji razpravljal o položaju slovenskih upokojencev. Sejo je zahtevala opozicijska SDS, nastopi njenih poslank in poslancev pa so pokazali, da želijo zlorabiti stiske upokojencev za ustvarjanje razdora v družbi in nabiranje političnih točk. »V Svobodi smo drugačni. Ne bomo podlegli populizmu, najranljivejših v družbi ne bomo zlorabljali za svoje interese. Morda nismo vselej všečni, smo pa realni. Ključno pa je, da so nam pomembni ljudje. Na plečih najšibkejših se zagotovo ne bomo borili za politično preživetje,« jim je odvrnil naš poslanec Bojan Čebela in poudaril, da je skrb za starejše med ključnimi prioritetami Gibanja Svoboda. Vlada dr. Roberta Goloba in koalicija se zavedata, da so prav upokojenci ena izmed družbenih skupin, ki sta jih energetska kriza in draginja najbolj prizadeli. Za izboljšanje njihovega položaja smo zato sprejeli številne ukrepe tako na ravni državnega zbora kot vlade.
V Gibanju Svoboda v času krize nismo pozabili na nobeno družbeno skupino. Boja proti draginji smo se lotili na sistemski ravni najprej z regulacijo cen električne energije, ki je znižala stroške vsem gospodinjstvom. Kasneje je državni zbor sprejel zakon za znižanje davka na dodano vrednost na energente, vlada pa je z uredbo oblikovala tudi variabilni del cene toplote daljinskega ogrevanja v krajih, kjer so bile cene za gospodinjstva nevzdržne. Za pomoč proti draginji smo sprejeli tudi enkratni energetski dodatek, do katerega so bili upravičeni prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, kar vključuje tudi upokojence. Prejelo ga je 74.500 najrevnejših v naši družbi.
Ker pa so upokojenci v času visoke inflacije poleg nižjih stroškov za dostojno preživetje nemudoma potrebovali tudi višje prihodke, ne šele čez nekaj mesecev, je državni zbor na predlog vlade sprejel zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev zvišanja oskrbnin na področju socialnega varstva. Ta je omogočil predčasno redno uskladitev pokojnin za 4,5 odstotka. Zakon je vseboval tudi ukrep omejitve oskrbnin v domovih za starejše, s čimer se je vlada odzvala na napovedi socialno varstvenih zavodov o dvigu oskrbnin, ponekod tudi do 20 odstotkov. S sprejetjem tega zakona smo poskrbeli, da so se oskrbnine zvišale za največ 4,5 odstotka. Za ta ukrep je država namenila 13,2 milijona evrov. Pri sprejetju zakona nismo sledili logiki t. i. deljenja bonbončkov, temveč smo ukrepali sistemsko, pravično in trajnostno.
Andreja Rajbenšu, poslanka Svobode: »Slab položaj upokojencev je v veliki meri posledica varčevalnih ali pa drugih napačnih ukrepov, ki jih je med drugimi vladami uvedla tudi prejšnja vlada Janeza Janše, ne pa sedanja vlada. Torej smo v letu 2023 priča čistemu absurdu, saj protestirajo upokojenci, ki jih vodijo podporniki SDS. Torej pristaši tiste stranke, ki je najbolj zaslužna za njihove nizke pokojnine.«
Konec letošnjega februarja pa so upokojenci prejeli za 5,2 odstotka višje pokojnine s poračunom za nazaj. Uskladitev bo na letni ravni terjala več kot 330 milijonov evrov. Za izboljšanje položaja upokojencev smo koalicijske poslanske skupine z dopolnilom k noveli zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 zagotovile še dvig minimalno zajamčene pokojnine na 700 evrov – to je tudi naša koalicijska zaveza – in t. i. božičnico za upokojence. Vlada je pripravila tudi dva ukrepa za socialno najranljivejše: zagotovljeno vdovsko pokojnino v višini zagotovljene pokojnine in ukrep, ki je namenjen invalidom. Pri tem bo delo za krajši delovni čas vrednoteno enako kot za polni delovni čas. Tako je za naslednje leto predvideno, da se bo pri odmeri pokojnine kot osnova upošteval dohodek, ki bi ga prejemali, če bi delali za polni delovni čas.
Za položaj starejših je bilo pomembno tudi sprejetje novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so jo volivci kasneje potrdili tudi na referendumu. Novela je preprečila, da bi številni starejši, ki koristijo storitve dolgotrajne oskrbe, pravice do teh storitev izgubili. Po ocenah namreč kar 30 odstotkov sedanjih uporabnikov dolgotrajne oskrbe brez sprejetja naše novele sploh ne bi doseglo praga upravičenosti. Tako bi jim bile z začetkom tega leta obstoječe pravice do dolgotrajne oskrbe praktično odvzete, kar pomeni, da bi bila njihova oskrba prepuščena svojcem in lastnim finančnim zmožnostim. Sprejetje zakona pa nam je tudi omogočilo, da oblikujemo izvedljivo dolgotrajne oskrbe, ki bo njenim uporabnikom omogočila dostojno starost.
Poleg številnih ukrepov za izboljšanje položaja starejših v Gibanju Svoboda poteka tudi postopek ustanovitve seniorske organizacije. Njeno poslanstvo bo nadgradnja strankinega programa na področju starejših, iskanje ukrepov za tisto skupino upokojencev, ki potrebujejo pomoč, in nenazadnje sodelovanje pri oblikovanju pokojninske reforme, ki mora vzpostaviti pravičen sistem pokojnin, v katerega bodo državljanke in državljani zaupali in bo omogočal dostojne pokojnine. Ključno vodilo pri prenovi pokojninskega sistema je, da se spremembe izvedejo v dialogu s socialnimi partnerji ter v čim širšem družbenem in medgeneracijskim soglasju. Gre namreč za odločitev, ki jo mora sprejeti družba kot celota.
Mag. Dean Premik, poslanec Svobode: »Pokojninska reforma, ki se jo lotevamo, potrebuje širok družbeni konsenz in mora imeti predvsem dva cilja – mora biti pravična in temeljiti na preteklem delu, hkrati pa mora biti tudi finančno vzdržna.«
Sicer imamo v Sloveniji trenutno okoli 633.000 upokojencev in predstavljajo 30 odstotkov celotne populacije. Vprašanje njihove blaginje je zelo pomembno, zato se ga je treba lotiti preudarno in odgovorno, brez hujskaštva in politične demagogije – torej ravno obratno, kot to počne opozicijska SDS.
