Premier dr. Robert Golob se je v Kišinjevu udeležil drugega zasedanja Evropske politične skupnosti (EPS), ki ga je gostila predsednica Republike Moldavije Maia Sandu.

Premier dr. Robert Golob se je v Kišinjevu udeležil drugega zasedanja Evropske politične skupnosti (EPS), ki ga je gostila predsednica Republike Moldavije Maia Sandu. Na vrhu EPS  so se zbrali voditelji 27 držav članic EU, 20 drugih evropskih držav ter predsedniki ključnih institucij EU – predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Prihod okoli 50 voditeljev evropskih držav in institucij EU v Kišinjev je znak močne diplomatske podpore Moldaviji, ki se je zaradi ruske agresije na Ukrajino znašla pod velikimi varnostnimi pritiski. Prav tako je vrh priložnost za Moldavijo, da potrdi zavezanost izvajanju reform na njeni poti v EU.

»Ravno tukaj v Moldaviji je priložnost, da mirno in trezno naslovimo izzive, pred katerimi se nahajamo in damo sporočilo enotnosti in miru. Slovenija je toliko bolj občutljiva na Zahodni Balkan, saj je ne le del naše zgodovine, ampak naše neposredne soseščine. In zato tudi pozdravljamo včerajšnji govor predsednice Evropske komisije, ki je napovedala nov razvojni program za območje Zahodnega Balkana,« je ob prihodu v moldavsko prestolnico izpostavil dr. Golob. Dodal je, da prebivalke in prebivalce Moldavije vidimo kot Evropejce in jim izrekamo dobrodošlico na njihovi evropski poti.

Voditelji so na gradu Mimi v bližini Kišinjeva naslovili vprašanja miru in varnosti, energetike in povezljivosti v Evropi. Predsednik vlade dr. Golob je tokrat aktivno sodeloval na okrogli mizi na področju energetike in povezljivosti. V razpravi je med drugim poudaril pomen prehoda in vlaganja v obnovljive vire energije in izgradnje sodobne energetske infrastrukture – vključno z elektroenergetskim omrežjem, ki bo zadostilo potrebam pospešenega prehoda na nizkoogljične vire energije.

Evropska politična skupnost kot medvladna platforma na najvišji ravni omogoča krepitev sodelovanja s sosednjimi regijami in državami pri razvoju takega vseevropskega omrežja. To bi lahko vključevalo pogajanja o sporazumih o sodelovanju na področju energije in spodbujanje čezmejnih infrastrukturnih projektov.

Ob robu vrha Evropske politične skupnosti je predsednik vlade opravil vrsto bilateralnih srečanj, med drugim s predsednikom Črne gore Jakovom Milatovićem in predsednico Kosova Vjoso Osmani Sadriu.

Izpostavil je nadaljevanje močne podpore Črni gori na njeni poti v EU in krepitev že odličnih odnosov med prijateljskima državama. Poleg tega je premier ostro obsodil nasilje, ki smo mu bili priča v zadnjih dneh na severu Kosova in pozval k takojšnji umiritvi napetosti. Izpostavil je nujnost sodelovanja kosovskih oblasti s predstavniki mednarodne skupnosti s ciljem čimprejšnje umiritve napetosti. Povedal je, da so se v pogovore o situaciji na Kosovu vključili tudi voditelji največjih evropskih držav: »Prav je tako, ker verjamem, da je do dogovora moč priti samo s pritiskom mednarodne skupnosti« in dodal, da je na tem področju prispevala tudi Slovenija.

Na krajšem srečanju s predsednico Predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Cvijanović je dr. Golob govoril o razmerah v BiH in na Zahodnem Balkanu.

Cilj zasedanja Evropske politične skupnosti, katere pobudnik je francoski predsednik Emmanuel Macron, je spodbujanje političnega dialoga in sodelovanja za reševanje vprašanj skupnega interesa. Obenem je vrh platforma za krepitev varnosti, stabilnosti in blaginje v širši evropski skupnosti.

Premier dr. Robert Golob je poudaril pomen enotnosti Evrope: »Samo ko stojimo enotno, lahko kot Evropa dosegamo rezultate.«

Prvo zasedanje Evropske politične skupnosti je potekalo oktobra lani v Pragi, voditelji pa se bodo naslednjič srečali v Španiji, ki v drugi polovici letošnjega leta predseduje Svetu EU.

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Sara Žibrat o posvetovalnem referendumu o gojenju in predelovanju konoplje
Tamara Vonta o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Janja Sluga o posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Lucija Tacer o posvetovalnem referendumu o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor